Digitalna knjižnica

Med najlepše in najstarejše parkovne poti Triglavskega narodnega parka (TNP) sodi Soška pot. Snovalci so jo začrtali z enim samim namenom: popeljati izkušenega in neizkušenega pohodnika, planinca ali samo naključnega izletnika po starih trentarskih poteh in stezicah, ki jih čas še ni prerasel. Poti so ostale, tako kot je v Trenti za vedno ostal njen občudovalec dr. Julius Kugy (1858-1944).

V tej zloženki najdete informacije za obisk parka za ljudi s posebnimi potrebami. Navedene so točke, kjer je dostop omogočen tudi ljudem s posebnimi potrebami.

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Mlečne planine v Zgornjem Posočju.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Prof. dr. Fran Jesenko (1875- 1932); Nastajajoče Informacijsko središče Bled; Srečanja v Radovni- poletni kulturni večeri na Pocarjei domačiji; Čiščenje zaraščanja na planini Suha pod Rodico; Pogled na TNP iz Gorij; Društvo BRIN in Triglavski narodni park; Belarjevi dnevi.

Pisma bralcev

Predstavitev raziskovalnega projekta o gamsji populaciji v Julijcih.

V tej zloženki najdete splošne informacije o Triglavskem narodnem parku (cilji in naloge parka, velikost in lega, zgodovina...).

V tej zloženki najdete informacije o Dolini Radovne in o Pocarjevi domačiji, ki se nahaja v dolini.

Dr. Fran Jesenko, prvi izvoljeni redni profesor botanike, fiziologije rastlin in genetike na ljubljanski univerzi (1922), je bil eden najbolj vnetih zagovornikov in soustvarjalcev Triglavskega narodnega parka (TNP). Takoj po podpisu pogodbe o ustanovitvi Alpskega varstvenega parka nad Komarčo (1. julija 1924) je od 4. do 5. julija s skupino svojih študentov označil meje narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer. Profesor Jesenko je že takrat – prvi – uporabljal ime Triglavski narodni park.

Prispevek opisuje obnovo pastirskega naselja v Triglavskem narodnem parku.

Prispevek predstavlja antropološko študijo domačinskih reprezentacij spreminjanja kulturne krajine in odnosov med akterji njenega reproduciranja v dolini Trente. V reprezentacijah tipa »zelena puščava« prihajata do izraza »domačinski model« in vrednotenje lokalne kulturne krajine. V dojemanja krajinskih sprememb in želje po ohranjanju kulturne krajine so investirane skrbi o prihodnosti doline. Domačinske reprezentacije kulturne krajine se izražajo tudi v vrednotenju vloge ključnih akterjev njenega reproduciranja: domačinov, vikendašev in Triglavskega narodnega parka.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Furlanova domačija v Zgornji Trenti; Projekt Šotna barja v Triglavskem narodnem parku; Tri tisoč let železarstva in pašništva v Julijskih Alpah; Ohranjanje kulturne krajine in stavbne dediščine.