Digitalna knjižnica

Pogovor s Petrom Dakskoblerjem: Tolminec Peter Dakskobler, ki je bil več let načelnik turnokolesarskega odseka pri Planinskem društvu Tolmin, je ena od gonilnih sil Soča Outdoor festivala, v okviru katerega je organiziral tudi gorskokolesarski maraton. Je novi predstavnik Slovenskega gorskokolesarskega konzorcija (www.odprimopoti.si). Cilj tega združenja je med drugim doseči legalizacijo kolesarjenja na nekaterih planinskih poteh na način, ki bi zadovoljil tako kolesarje kot pohodnike. Sogovornik pravi, da bo za to treba še kar veliko časa, dobre volje in sposobnosti prisluhniti vsem vpletenim, da pa mesta predstavnika konzorcija ne bi sprejel, če ne bi verjel v uspeh.

Voda je bila že od nekdaj pomemben življenjski element. Človek jo je potreboval, brez nje ne bi mogel preživeti, obenem pa se vode bal. Bal se je njene moči, ob kateri je vsakič znova odkrival svojo nemoč. Zato se ji je z darovanjem poklanjal. Častil je vodna božanstva in prosil za preživetje. Povodnega moža so se otroci bali, zato se derečim rekam niso upali približevati. Reke so imele v daljni preteklosti tudi pomembno vlogo trgovskih poti, zato so se njihovim - rečnim božanstvom poklanjali tudi brodarji, tako gre na primer tudi njim zahvala za arheološko bogastvo Ljubljanice. Fužinske brzice je namreč varovalo božanstvo Laburus, v zameno za to pa so na tem delu rečnega dna dočakali današnje dni številni starodavni predmeti.

Gorski svet je bil od nekdaj za človeka posebno območje. V sebi je združeval željo po odkrivanju novega sveta, željo po doseganju višjega in zahtevneješega, obenem pa je na drugi strani visokih gora ležal drug – nov svet, kamor si je človek želel. Strah pred neznanim je ustvaril v slovenskem gorskem svetu številna mitska bitja, ki so ta svet varovala. Zaradi strahu pred njimi se je človek izogibal nevarnih mest in tako preživel. Torej gorska mitska bitja niso varovala le gorskega sveta, pač pa tudi človeka. Poleg slavnega neranljivega Zlatoroga, škratov in velikanov so našle v tem svetu svoje mesto tudi širšem občestvu manj znane Krivopete.

Po spodbudi članka o vprašanju, ali je ekosocializem utopija ali realna alternativa, ta članek obravnava izhodišča in možnosti, da bi ljudje uvedli in uresničevali takšno rabo narave, da je bo ostalo dovolj tudi za prihodnje generacije. Osvobojeni posameznik bi danes končno moral imeti priložnost, da svobodno odloči o prihodnosti; tehnične možnosti za to so na voljo.

Mediji imajo pri varstvu velikih zveri pomembno vlogo: lahko so pomemben sooblikovalec odnosa in posledično vedenja ljudi do velikih zveri, vplivajo pa lahko tudi na upravljavske odločitve. Konflikti z zvermi so za medije privlačna tema, saj pri ljudeh prožijo močna čustva. Namen analize medijskih objav je ugotoviti, kakšno podobo o konfliktih, povezanih z zvermi, si lahko iz tiskanih in spletnih objav ustvari javnost. Cilj analize je na podlagi objav o škodah, ki jih povzročita rjavi medved (Ursus arctos) in volk (Canis lupus), med leti 2013 in 2016 ugotoviti, kako so prikazane škode, vzroki za škode in možne rešitve v povezavi z različnimi viri informacij. V analiziranih objavah se v zvezi s škodami pojavlja veliko različnih vzrokov, povezanih težav in možnih rešitev. Za učinkovito obveščanje o preprečevanju konfliktov z zvermi je treba oblikovati komunikacijsko strategijo, katere del morajo biti tudi odnosi z mediji.

To je knjiga o nevarnostih v gorah. V njej bomo zaman iskali romantične zapise o vzponih na vrhove, uživanju v neskončnih razgledih, vzdihovanju ob sončnih vzhodih in zahodih za grebeni na obzorju. To so zgodbe in opisi, kaj vse se nam lahko pripeti in se vzpon ne zaključi tako, kot bi si želeli.

V današnjem času, ko število ljudi po svetu narašča, postaja varovanje in ohranjanje narave vedno bolj pomemben cilj, h kateremu stremijo države po vsem svetu. Zavarovana območja trenutno pokrivajo okoli desetino površine zemlje, povečuje pa se tudi pomen upravljanja teh območij. Ustrezno upravljanje ima velik vpliv na doseganje ciljev zavarovanih območij in na razvoj lokalnih skupnosti. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki je bil ustanovljen z namenom ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot. Zakon o Triglavske m narodnem parku določa, da je upravljavec javni zavod, ki v upravljanje narodnega parka vključuje tudi parkovne lokalne skupnosti, prebivalce narodnega parka, lastnike zemljišč v narodnem parku in zainteresirano javnost. Upravljanje Triglavskega narodnega parka predstavlja poseben izziv za upravljavca, saj mora skrbeti za ohranjanje naravnih in kultur nih vrednot na eni strani in usklajevati želje ter potrebe lokalnih skupnosti na drugi strani. Raziskovali smo odnos med državo in lokalnimi skupnostmi na primeru upravlja nja Triglavskega narodnega parka in poskušali ugotoviti, ali bi decentralizacija upravlja nja Triglavskega narodnega parka pomenila večje zadovoljstvo lokalnih skupnosti ter vodila v učinkovitejše upravljanje parka. Učinkovito upravljanje parka in doseganje ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen, je možno le, če so akterji, ki delujejo na območju parka, povezani v sistem, ki ima ustrezno podporo v zakonskih dokumentih.

Slovenije se že dolgo drži sloves čiste in lepe države. Zelene države. Prav v letu 2016, v letu nastanka te knjige, je ameriška univerza Yale Slovenijo omenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu. A ta pridevnik zelena je lahko tudi varljiv. Lahko bi denimo pomenil le to, da je neka država redko poseljena ali pa kmetijsko zelo intenzivna. Kar pa za Slovenijo nikakor ne velja. Slovenija je namreč država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo.

Študija obravnava gibanje in rabo prostora gamsa (Rupicapra rupicapra L.) Triglavskega narodnega parka. Na območju Triglavskega narodnega parka smo z GPS-telemetrijskim spremljanjem zbrali podatke o okvirno celoletnem gibanju treh koz in enega kozla gamsa ter za območje raziskave pripravili 13 vektorskih GIS-plasti, ki opisujejo njegove topografske značilnosti, vegetacijsko podlago, oddaljenost od zatočišč oz. mest počitka gamsa (strmi tereni, rušje, gozd) in antropogenih dejavnikov. Pokazali smo, da na celoletni izbor življenjskega prostora gamsa v Triglavskem narodnem parku najmočneje vplivajo nadmorska višina, naklon in oddaljenost od najbližjega strmega terena, katerim sledijo še oddaljenost od najbližje pohodniške poti (oz. z njimi povezane motnje), najbližjega gozda in najbližjega rušja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Načrt upravljanja TNP- kaj sprejetje pomeni za prebivalce; Voda za v čevelj res ni dobra; Raziskovanje neznanega pod Pokljuko; Stavbna tipologija v Triglavskem narodnem parku; Ekološka kmetija Černuta; Priprava strategije razvoja bohinjskih planin; Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Spremljanje in usmerjanje obiska v zavarovabem obmčju; Naravovarstvena nadzorna služba v poletni sezoni 2016; Informacijska mesta Triglavskega narodnega parka 2016.

Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi…