Digitalna knjižnica

Vodnik, knjiga je “povabilo” za potepanja ob šumečih in žuborečih vodah, na potikanje po tolmunih ter strugah potokov in grap.

Prispevek predstavlja predlog sistema vrednotenja izjemnih dreves v Sloveniji, ki upošteva razlike med drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov. Osnovni kriterij je praviloma dimenzija drevesa (debelina ali višina). Objektivnost je v najveji možni meri zagotovljena s sistemom tokovanja po kriterijih, za katere so izdelana merila vrednotenja. Podani so predlogi za bolj objektivno in celovito vrednotenje, ohranjanje ter varovanje izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji.

Prispevek analizira pravila o neposrednem učinku, neposredni uporabnosti in konsistentni razlagi, ki se uporabljajo na področju direktiv, ki urejajo varstvo okolja v EU. Analizira tudi, zakaj je potrebno omenjena pravila uporabljati po uradni dolžnosti in da je slednje dolžnost tako sodiš kot državnih organov. Podroje varstva okolja je urejeno predvsem z direktivami, ki pa stremijo k varstvu okolja v javnem interesu. To je značilnost, ki vpliva na razumevanje neposrednega učinka, kajti pravica posameznika ni v ospredju in to postavlja pod vprašaj neposredni učinek. Ne glede na to, ni znatnih odstopanj od splošnih pravil glede neposrednega učinka. Dodatno avtor pojasnjuje, da je uporaba teh pravil po uradni dolžnosti ne samo dolžnost, ampak velikokrat tudi pomembna pomoč.

Prispevek opisuje postopek izdelave novega geografskega informacijskega sistema za upravljanje z naravovarstvenimi podatki (dostopen na spletni strani www.naravovarstveni-atlas.si), ki je potekala po metodi obrnjenega inženirstva. Pripravili smo tudi aplikacijo STRUP, s katero smo analizirali strukturo obstojeih podatkovnih zbirk. Analiza delovnih procesov je potrdila vsestransko povezanost med organizacijami ZRSVN, ARSO in MOP, kar utemeljuje smotrnost obstoja enega samega informacijskega sistema za upravljanje z naravovarstvenimi podatki v državi. Doloili smo pravila izdelave podatkovnega modela, ki dopuša prihodnje dogradnje, in izdelali pregledovalnike za intranet in internet

Pojem narave je povezan z zgodovino pojma loveka in njegovega dela. Družbeni napredek vkljuuje prisvajanje in spreminjanje narave. Ta proces je dosegel toko, ko neželene in nenamerne posledice ogrožajo želene in namerne cilje. Sodobna prevlada pojma okolja nad pojmom narava je izraz obsega loveških posegov v naravo. Ker obstajajo  zine interakcije med naravo in okoljem, je to realni temelj za sodelovanje varstva okolja z varstvom narave in povezanosti ekocentrizma in antropocentrizma. Odgovornost okoljske politike in politike nasploh za uspešno varstvo narave in varstvo okolja je velika.

Diplomska naloga opisuje, analizira in proučuje obstoječe stanje in možnosti izboljšanja stanja na področju trajnostnega razvoja turizma v slovenskem alpskem svetu s poudarkom na Triglavskem narodnem parku. Glavni cilj naloge je bil poiskati ideje za izboljšanje kvalitete turističnih storitev v Triglavskem narodnem parku. Predvsem smo želeli odgovoriti na vprašanja: kako zadržati oziroma izboljšati kvaliteto okolja v TNP, obenem pa turizmu omogočiti trajnostni razvoj. Postavili smo hipotezo, da je predvsem omejitev prometa in izboljšanje sodelovanja med posameznimi gospodarskimi subjekti kot so kmetijstvo, turizem in trgovina pogoj za optimalen trajnostni razvoj. V nalogi smo najprej proučili strokovno literaturo s področja trajnostnega razvoja na splošno in sonaravnega razvoja turizma. Na podlagi analize obstoječega stanja ter primerjavo zakonskih in programskih rešitev med posameznimi državami smo izdelali predlog usmeritev in programov. To so: sodelovanje v projektu Alpsmobility, usmeritve pri gradnji planinskih postojank in ostale turistične infrastrukture ter program za povezavo med turizmom, kmetijstvom in trgovino.

Ne vem, kdo nam je vsadil že kar stereotipno stališče, da je na “zahodu” boljše, kakor je pri nas. Kdor je kaj z odprtimi očmi potoval po svetu, dobro ve, da nikjer ne tečeta med in mleko. Če pa že, pa to velja le za peščico naključnežev. Mik zahoda, ki mu kar naprej nasedamo, je v poudarjenem blišču materializma, katerega ponavadi zapakiramo v besedo “razvoj”. To ima seveda svojo ceno, ki jo najdražje plačujeta – kdo drug le!? – narava in okolje, na koncu pa kot suženj proizvodno-potrošniškega sistema tudi človek. Naše tri sosede, po katerih se tako radi zgledujemo, Avstrija, Italija in Nemčija, niso ravno dober primer skrbi za zdravo, ohranjeno naravo in okolje ter s tem tudi za gorski gozd. So bolj primer uniformiranja narave za maksimiranje proizvodnje. Za maksimalen profit po enoti površine zemlje. Za odstranjevanje vsega, kar moti zamišljeno proizvodnjo ... Tudi v gorskem gozdu.

Malo manj kot tretjina vseh zavarovanih območij na svetu je v gorah. Glede na cilje zavarovanja se zavarovana območja po strokovnih merilih IUCN (International Union for the Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delijo na šest kategorij in dve podkategoriji.

Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leta 2002 sprejela resolucijo Združenih narodov o gorah, ki določa 11. december za mednarodni dan gora. To pomeni enkratno priložnost za obravnavanje zapletenih in raznovrstnih vprašanj, ki se nanašajo na gore, med njimi tudi izpolnjevanje mednarodnih dogovorov in aktivnosti, ki lahko izboljšajo kakovost življenja v gorskih skupnostih in zavarujejo krhka gorska okolja za prihodnje generacije.

Založniški odbor PZS se je ob razprodani četrti izdaji odločil za ponatis in dopolnitev ter popravke v Vodniku po planinskih kočah v Sloveniji.V Vodniku so opisani planinski domovi, koče, zavetišča in bivaki, ki so bili vpisani v register planinskih koč pri Planinski zvezi Slovenije do 31. decembra 1997, in tiste postojanke, ki so jih planinska društva že prijavila za vpis. Imena koč, nadmorske višine pa so za vse povzete po Atlasu Slovenije ali po najnovejših planinskih kartah.