Digitalna knjižnica

Pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlin se srečujemo z vprašanjem, kako ravnati z ostanki rastlin, ki pri tem nastanejo. Preučili smo možnosti ravnanja znotraj obstoječe zakonodaje, upoštevajoč razmnoževalne sposobnosti posamezne vrste. Za zeleni del rastlin brez korenin, cvetov ter plodov je večinoma primerno že hišno kompostiranje, večjo skrb pa zahtevajo reproduktivni deli rastlin. Ustrezno ravnanje z rastlinskimi ostanki s prisotnimi cvetovi, semeni in/ali koreninami je med vrstami različno. Po zbranih podatkih se verjetno v večini primerov reproduktivni deli rastlin ustrezno razgradijo že pod pogoji, ki jih morajo zagotavljati kompostarne in bioplinarne, vendar pa manjkajo ciljne raziskave, ki bi to z gotovostjo potrdile.

V prispevku so predstavljeni različni vidiki in priporočila za trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štirikolesniki in vožnje z motornimi sanmi) upošteva specifične geografske razmere za posamezno vrsto rekreacije na prostem, varovalni režim zavarovanega območja in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil pri načrtovanju razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v Triglavskem narodnem parku trajnostne.

Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.

Dokumentarna serija Naravni parki Slovenije odkriva še neraziskane kotičke naše domovine.

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov zavarovanih plezalnih poteh – feratah, in dodala za pest tur, zabeljenih z brezpotjem, kjer »tišina šepeta«.

V Julijskih Alpah smo na že znanih (Mangart, Malo polje, Zeleno jezero, Blehe pod Šoštarjem) in tudi nekaterih novih nahajališčih (Loška Koritnica, Bavh, Spodnji Lepoč, Mlinarica, Konjska planina, Mali Babanski Skedenj) popisali sestoje ob subalpinsko-alpinskih izvirih in povirjih, v katerih med cevnicami pogosto prevladuje vrsta Carex frigida. Uvrstili smo jih v naslednje asociacije: Saxifrago aizoidis-Caricetum ferrugineae, Caricetum davallianae s. lat., Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Carici frigidae- Petasitetum albi (zveza Adenostylion alliariae) in Palustriello decipientis-Caricetum frigidae (zveza Cratoneurion). Slednji dve asociaciji smo opisali kot novi in pri drugi na podlagi primerjav s podobnimi združbami ob gorskih izvirih razpravljali o najbolj ustrezni uvrstitvi v višje sintaksonomske enote.

Planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici, je posebnost. V vodniku so namreč opisani dostopi do vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. Po sto letih v naravi najdemo približno dve tretjini glavnih mejnikov, tretjina pa jih je bila uničena ali odpeljana. Vendar pri hoji do lokacij, s katerimi je bila meja med obema vojnama razdeljena sektorje, ne iščemo zgolj betonskih stebričkov. Cilj obiska opisanih točk ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo.

Med vsemi vabili so najbolj privlačne knjige, ki govorijo o slovenskih pravljicah, in še posebej tiste, ki nam pripovedujejo o naših gorah. Naša knjiga nas vodi po poti ljudskih pripovedi ob Savi – od ljubljanskega zmaja do podkorenske pehtre babe – po desnem bregu reke navzgor in po levem bregu reke spet nazaj v Ljubljano. Dolga stoletja je ljudstvo, ki je živelo v teh krajih, iskalo in tudi našlo odgovore na vprašanja: Le kdo je zgradil tako velike gore? Velikani! Kdo povzroča potrese? Zmaji! Kdo pa je napolnil Blejsko jezero? Vile! Zakaj so Triglavske gore tako kamnite in razrite? Razril jih je užaljeni Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi.

Gre verjetno za najpopolnejši izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji.

Vodnik Škofjeloško in Cerkljansko hribovje opisuje vrhove, dostope in planinske koče obravnavanega območja. Predstavljene so tudi obhodnice, podanih je več predlogov za izlete in ture, prečenja in krožnih poti.

Knjiga, ki je nastajala sedem pravljičnih let, raziskuje svet v zamejstvu, naredi krog po robu, ki je kot vmesni prostor; ne le med državami, ampak tudi med resnico in legendami. To je pripoved o etnologiji, arhitekturi, umetnosti, zgodovini, antropologiji, botaniki, geografiji in najpomembnejši vedi od vseh, radovednosti. Avtorica hodi po osamljenih poteh, za katere se včasih zdi, kot da vodijo v neke druge svetove, kot da skozi njih vstopa v drugo dimenzijo, v preteklost, v starodavnost, v višave, v podzemlje.

Dva popotnika v družbi legendarnega alpinista (Viki Grošelj) in zagretih pohodnikov v deželi, ki te pričaka s kulturnim šokom na eni strani ter nepopisno lepoto in mirom na drugi strani. Njihova skupna točka je ljubezen do gora. Dežela, ki te najprej šokira, potem odbija, nato pa neizmerno privlači, tako kot gore, ki so gospodarice tega dela sveta. S posebno energijo prežeta dežela, kjer sanje lahko postanejo resničnost. Zatorej poklon Himalaji, ki te s svojo neverjetno energijo privlači, odvrne ali pa sprejme v svoje domovanje.