Digitalna knjižnica

V tej številki časopisa si lahko preberete: Z orhidejami bogati polsuhi travniki v Triglavskem narodnem parku; Geološke posebnosti Slemenove špice; Popotovanja semen v gora; Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji; Nova učna pot Mangrt; Če se bo paslo, bo tudi maslo; Tradicionalna priprava krme; Kaj nam ponuja narava in kako so naši predniki znali to izkoristiti?; Grbinasti travniki- nebodigatreba ali svetovna posebnst?; Primer dobre prakse za ohranitev travnikov; Za prepoznavanje narave.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lajko preberete: Mogočna, skrivnostna in zapeljiva narava; Čudovitit svet semen; Semena takšna in drugačna; Avtohtone vrste domačih živali.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Ugodno stanje ohranjenost vrst in habitatnih tipov omrežja Natura 2000 je določeno z referenčnimi vrednostmi. Prikazana je metoda določanja referenčnih vrednosti v Sloveniji, ki je temeljila predvsem na izhodiščnih in trenutnih vrednostih. Opisane so značilnosti določenih referenčnih vrednosti. Referenčne vrednosti so formalizirane kot dolgoročni podrobni varstveni cilji v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Kompass pohodniški zemljevid merila 1 : 50.000 območja Lienških Dolomitov in zahodnega dela Karnijskih Alp z zahodnim delom Zgornje Dravske doline tre delom Lesne (Lesachtal) in Pustriške doline (Pustertal). Zemljevid pokriva območje gora v okolici naselij Kőtschach-Mauthen, Oberdrauburg, Lienz, Ainet, Sillian, Kartitsch, na italijanski strani obmejnih gora pa naselja Timau, Sappada in S. Stefano di Cadore. Zemljevid prikazuje tudi potek Karnijske visoke poti (Karnischer Hőhenweg).

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Standardni obrazec za vodenje podatkov o območjih Natura 2000 (SDF) je Evropska komisija (EK) prvič uradno objavila leta 1997. Informacije so v SDF razvrščene v sedem sklopov, najobsežnejši vsebuje ekološke informacije o vrstah in habitatnih tipih na območju. Z razvojem informacijske tehnologije in širitvijo EU se spreminja in posodablja tudi SDF. Po reviziji leta 2011 se SDF izpolnjuje le še v elektronski obliki. Glede na posodabljanje informacij SDF ločimo dva tipa podatkov. Za nekatere se zahteva formaliziran postopek in objava v pravnem aktu EK. Za druge, zlasti ekološke informacije ter informacije o upravljanju, pa je zaželeno, da jih države članice posodabljajo pogosteje. Informacije SDF se uporabljajo za spremljanje doseganja ciljev Natura direktiv, zato je pomembno, da se poleg aktualnih informacij SDF ohranijo tudi ekološke informacije izhodiščnega SDF.

Lesne krajinske značilnosti (mejice, obvodna lesna vegetacija, posamezna drevesa in grmi ter skupine dreves in grmov) na kmetijskih površinah so krajinski elementi, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Analizirali smo podatke daljinskega zaznavanja o pojavljanju lesnih krajinskih značilnosti po pokrajinskoekoloških tipih (PET). Rezultati analize so pomembni za določitev območij izvajanja ukrepov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in obnovi narave.

Dogajanje na podnebni konferenci, tematike prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in še kaj.