Digitalna knjižnica

V diplomski nalogi želim raziskati celotno turistično ponudbo v občini Bohinj in prikazati celovit pregled ponudbe, povpraševanja in zaviralnih ter spodbujevalnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj turizma v občini Bohinj. Pri tem se bom osredotočila tudi na Triglavski narodni park in neokrnjeno naravo. Uspešen razvoj turizma temelji na kvaliteti in zadostnosti turistične infrastrukture, ki pa jo bo v Bohinju potrebno še v marsičem spremeniti, izboljšati in dopolniti. Za pridobitev večjega števila turistov pa bo potrebno najti nove rešitve v trženju turizma, organizirati promocijo, se povezati kot strateški partner z drugimi kraji v regiji Julijske Alpe in navsezadnje s strokovnim kadrom vzpostaviti povezanost med javnim in gospodarskim sektorjem za doseganje razvojnih aktivnosti.

Makedonija je pestra dežela, dežela, ki te hitro osvoji, in dežela, v katero se želiš vrniti. Tamkajšnje zgodovinsko dogajanje je bilo prav tako raznovrstno, kot so njene naravne danosti. Na njenem ozemlju se prepletajo submediteranska, kontinentalna in visokogorska klima. Prek njenega ozemlja so od nekdaj potovala ljudstva, ki so puščala v pokrajini in ljudeh vidne sledove. O tem pričajo številni preostanki iz rimskih časov in časov slovanske kulture. Pogovor z Ljubomirom Kotevskim.

Ob vsakem obisku gora nas poleg vseh drugih lepot narave in gorskega sveta vedno znova s svojo pojavnostjo in petjem presenetijo tudi ptice. Manj znane ptice gorskega sveta: So bolj ogrožene?

Dolina Bavšice, mnogim nepoznana, zaradi odmaknjenosti kljubuje v svoji prvobitnosti. Vpliv človeka v dolini je skladen z naravo, nove zgradbe so redke, pa še te so v trentarskem slogu, skladno z izročilom. Običajni gorniki si Bavšico le redko izberejo za izhodišče, saj so ture dolge in zahtevne. Tudi zato je še vedno tako avtentična.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Naravovarstvena nadzorna služba Triglavskega narodnega parka; Naravovarstveni oddelek Bohinj; Botanični vrtovi v TNP; Kultura krajina v Triglavskem narodnem parku (2. del); Triglavski narodni park je izvorno območje reje cikastega goveda; Bohinjska cika in bohinjska koruza na Blejski Dobravi; Bohinjska železnica 1906- 2006; Agrarne skupnosti na Bovškem; 1. zimski tabor Komna 2006; Projekt PALPIS- čezmejno sodelovanje in čezmejni načrti upravljanja na naravovarstveno pomembnih območjih v Južnih Julijskih Alpah.

Božidar Lavrič je predsednik Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, ene redkih slovenskih založb, ki izdajajo (izključno) planinsko literaturo. Pogovor z Božidarjem Lavričem.

V tej zloženki najdete informacije o Domu Trenta. To je informacijsko središče in muzej, ki se nahaja v Trenti.

Pogovor z legendo slovenskega planinstva Tomažem Banovcem, o odprtih vprašanjih in problemih Triglavskega narodnega parka, njegovih osebnih razmišljanjih ter razmišljanjih planinske organizacije, ki jo zastopa v Svetu TNP.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Projekt ECO-ERA Alpe Adria; Turistična kmetija Gorjup; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku ( Uvodna predstavitev, 1. del); Vršič- spomin in opomin; Prenovljena spominska cervkev Sv. duha v Javorci; Nova informacijska točka na kopišču v gozdu- Martuljku; Evropska zelena vez v Sloveniji ; Ekskurzija v narodni park Kiskunsag; Europarc- federacija evropskih narodnih in naravnih parkov; Dr. Julius Kugy.

Med najlepše in najstarejše parkovne poti Triglavskega narodnega parka (TNP) sodi Soška pot. Snovalci so jo začrtali z enim samim namenom: popeljati izkušenega in neizkušenega pohodnika, planinca ali samo naključnega izletnika po starih trentarskih poteh in stezicah, ki jih čas še ni prerasel. Poti so ostale, tako kot je v Trenti za vedno ostal njen občudovalec dr. Julius Kugy (1858-1944).

V tej zloženki najdete informacije za obisk parka za ljudi s posebnimi potrebami. Navedene so točke, kjer je dostop omogočen tudi ljudem s posebnimi potrebami.