Digitalna knjižnica

So vam všeč zeliščni čaji? Potem v naravi nabirajte najboljše sestavine in si iz njih pripravljajte lastne čajne mešanice. Ob pravem času nabrana in lepo posušena zelišča bodo najbolje ohranila značilni vonj in okus ter blagodejne učinke. -Preprosto opravljeno: iskanje pravih rastlin in njihova pravilna določitev - Osnove: nabiranje zelišč ter njihovo sušenje in mešanje - Podrobnosti: priprava, okus in učinkovanje 68 zelišč - Praktični napotki: številni nasveti za urejanje zeliščnega vrta in uporabo naravnih zelišč v kuhinji

Jelovica je gozdnata visokogorska planota in območje Natura 2000 za ptice. Pomembna je za gozdnega jereba in divjega petelina, ki sta občutljiva za različne človekove motnje v prostoru. Spremljali smo promet na šestih križiščih dva vikenda, po enega v avgustu in septembru. Analizirali smo namen obiska na Jelovici, smeri prihoda obiskovalcev, vrsto vozil ter obremenjenost izbranih cest na Jelovici. Največ ljudi dostopa iz doline Lipnice z osebnimi vozili, precej je tudi kolesarjev. V povprečju na Jelovico ob koncu tedna pride 357 vozil. Po najmanj obremenjeni cesti sta se v enem dnevu (12 ur) peljali le 2 vozili, po najbolj obremenjeni pa do 340 vozil, kar pomeni 1 vozilo vsaki 2 minuti. V osrčju planote se več kot 1 uro in pol zadrži 74 % obiskovalcev v avgustu in 79 % v septembru. Distribucija gozdnega jereba je odvisna od obremenjenosti cest. Jerebov ob zelo obremenjenih cestah ni bilo. V 250 m širokem pasu ob zelo obremenjenih cestah ni bilo divjih petelinov, od leta 1986 je v tem pasu propadlo 7 rastišč. Predlagali smo omejitev prometa na 30,1 km cest na Jelovici in predlog uskladili z Zavodom za gozdove, OE Bled, občinami in največjima lastnikoma zemljišč.

Slovenska planinska pot, najstarejša slovenska vezna pot, je bila leta 1966 razširjena z dodatnimi cilji. Tako je nastala Razširjena slovenska planinska pot, ki obišče cilje po vsej Sloveniji, od najtežje dostopnih vrhov v visokogorju preko vrste gozdnatih hribov do gričev blagega severovzhoda.

Alpinisti K2 imenujejo »divja gora« in ga imajo za najnevarnejšega od vseh osemtisočakov, precej zahtevnejšega od Mount Everesta. Tudi za Stipeta Božića je bil najtežji prav vzpon na K2, 8611 metrov visoko, drugo najvišjo goro sveta.Knjiga K2 - zmagoslavje in tragedija je pretresljiva zgodba o vzponu na to »divjo goro«, o športnem zmagoslavju, ki se je na sestopu z vrha sprevrglo v krčevit boj za preživetje. Stipe Božić je napisal več alpinističnih in potopisnih knjig, toda prav v tej je podal svojo najdramatičnejšo plezalsko izkušnjo, ki ga je pripeljala do psihičnega in telesnega roba, pustolovščino, v kateri se je neprekinjeno boril za svoje življenje in za življenje svojih plezalskih tovarišev. Stipe Božić je eden od najuspešnejših hrvaških in svetovnih alpinistov.

V zadnjih dvajsetih letih postaja energetska oskrba sredogorskih in visokogorskih planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku okolju prijaznejša. Čedalje večji delež električne energije je proizveden iz sončne in vetrne energije. V dveh tretjinah analiziranih primerov imajo električni generatorji le vlogo rezerve. Premog se za ogrevanje prostorov ne uporablja več, kurilno olje vse manj, kot smiselna investicija v prihodnje pa se nakazujejo sprejemniki sončne energije.

Triglavski ledenik od leta 1946 redno merijo, opazujejo in preučujejo sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Na začetku meritev je bila njegova površina 14,4 ha, do danes pa se je skrčil na slabo polovico hektarja. Zdaj ledenik nima več vseh ledeniških značilnosti. O ledeniku lahko govorimo le še zaradi njegove preteklosti, na osnovi analize geomorfnih oblik Triglavskega pogorja ter pisnih in slikovnih virov iz 19.in 20. stoletja. Obdobje meritev z vidika kolebanja ledenika kronološko delimo na štiri dele. Prva leta do leta 1964 je zaznamovalo krčenje ledenika. Leta 1952 je bil ledenik prvič geodetsko izmerjen. Na podlagi teh meritev smo lahko izračunali tudi prostornino ledenika. Drugo obdobje od leta 1965 do leta 1982 je zaznamovala stagnacija v krčenju ledenika. V večini let je ledenik tudi ob koncu talilne dobe prekrival sneg. Tretje razdobje med letoma 1983 in 2003 je zaznamoval najhitrejši umik ledenika. V devetdesetih letih 20. stoletja smo posodobili meritve, leta 1999 smo začeli z rednimi fotogrametričnimi meritvami, tega leta smo prvič izmerili debelino ledu z georadarjem. V zadnjem razdobju po letu 2003 se je krčenje ledenika znova upočasnilo.

V tej številki časopisa si lahko preberete: 10 let razglasitve Biosfernega območja Julijskih Alp; Trajnostni turizem v Alpah; Tolminske Ravne; Zaključena obnova stenskih poslikav; Podzemna voda v Trglavskem narodnem parku; Deležniki o rabi obnovljivih virov energije v TNP; Znak kakovosti TNP; Otroci so raziskovali tradicionalno znanje; Mladi nadzorniki v letu 2013.

Diplomsko delo obravnava rabo obnovljivih virov energije v izbranih planinskih postojankah na območju Triglavskega narodnega parka. Izbor energetskih virov, ki zagotavljajo postojankam nemoteno oskrbo, je ključnega pomena, predvsem v okoljsko ranljivih visokogorskih območjih. V delu je predstavljeno pridobivanje oziroma oskrba z energijo v izbranih planinskih postojankah, zgled dobre prakse iz tujine, ki je trenutno vodilni primer energetsko samozadostne planinske postojanke v alpskem prostoru ter možnosti oskrbe z obnovljivimi viri. Poseben poudarek je namenjen obnovljivima viroma energije, ki sta na tem območju najbolj učinkovita, to sta sončna in vetrna energija. Izdelana je ocena možnosti povečanja rabe obnovljivih virov tam, kjer okolje to še dopušča in se hkrati izkazuje potreba po dodatni energiji.

V Sloveniji je zaradi razpršenosti poselitve povezanost z javnim vodovodom relativno majhna. Zato obstaja veliko malih vodnih zajetij, ki se uporablja za lastno oskrbo s pitno vodo, katere kakovost pa običajno ni znana ali pa je celo slaba. Na preučevanem območju na planoti Pokljuka (Mrzli studenec, Goreljek, Gorjuše, Koprivnik in Podjelje) se še vedno veliko ljudi samih oskrbuje s pitno vodo (zajem izvira, vodnjak), saj ponekod nimajo druge izbire ali pa bolj zaupajo sistemu, ki se uporablja že vrsto let. Glavni cilj diplomskega dela je bila anketa, prek katere sem ugotovila, kakšen je sistem oskrbe s pitno vodo na izbranih naseljih Pokljuke. Poleg tega pa so bile opravljene še analize vode (TOC, TN in mikrobiološke analize) za oceno stanja kakovosti posameznih vodnih zajetij. Rezultati analize vode so pokazali, da je na nekaterih zajetjih voda mikrobiološko onesnažena s fekalnimi bakterijami, kar bi bilo treba potrditi s podrobnejšimi analizami vode za posamezne mikrobiološke parametre. V zaključku sem podala tudi možnosti priključitve na večji vodovodni sistem na preučevanem območju, kar bi prebivalcem omogočalo večjo varnost in dostopnost.

Pričujoča razprava se osredinja na raznovrstne prakse dediščinjenja, s katerimi različnimi družbeni akterji sooblikujejo kulturo dediščine v Triglavskem narodnem parku v času priprave in sprejemanje Načrta upravljanja, pri katerem sodelujejo tudi prebivalci parka. Da bi analizirali pomen nove oblike upravljanja pri delovanju parka posebej poudarjam spremembe v polju tvornosti akterjev, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemanju načrta.

Monografija se osredotoča na reliefno analizo Doline Triglav skih jezer in naravovars tveno vrednotenje reliefnih oblik.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov.