Digitalna knjižnica

Gorenjski muzej je v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom na območju Pokljuke, Spodnjih Bohinjskih gora in Triglavskega pogorja pripravil pet visokogorskih kulturno-pohodniških poti. Speljane so po najpomembnejših območjih starega rudarstva, železarstva in pašništva.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Naravovarstveni oddelek Trenta; Greben Trentskega Pelca in Srebrnjaka; Klopi in bolezni, ki jih prenašajo- Kako se lahko zaščitimo?; Kaj vemo o Bohinjskem jezeru?; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (1. del); Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (4. del); Društvi podeželskih žena v Zgornjem Posočju; Od vaške šole do don Pierinove komune; Šola v Soči.

Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leta 2002 sprejela resolucijo Združenih narodov o gorah, ki določa 11. december za mednarodni dan gora. To pomeni enkratno priložnost za obravnavanje zapletenih in raznovrstnih vprašanj, ki se nanašajo na gore, med njimi tudi izpolnjevanje mednarodnih dogovorov in aktivnosti, ki lahko izboljšajo kakovost življenja v gorskih skupnostih in zavarujejo krhka gorska okolja za prihodnje generacije.

Stare karte so eden najpomembnejših virov podatkov za prostorske analize preteklega okolja. Za območje Triglavskega narodnega parka smo poenotili karte, letalske posnetke in druge digitalne prostorske podatke od konca 18. stoletja do danes. Glavne težave so povzročale neenotne legende (in objektni katalogi), različne tehnike kartiranja in merjenja, nezadostne informacije o projekcijah ter razgibano in raznoliko alpsko površje. Z metodo obratnega urejanja je bila izdelana časovna vrsta slojev rabe tal. Opisani postopki obdelave kart ter ocenjevanja kakovosti so poenostavili odločanje o načinu uporabe podatkov za nadaljnje analize. Izboljšali smo poznavanje tehničnih parametrov in semantičnih lastnosti starih kart ter v geografskem informacijskem sistemu interpretiranih slojev rabe tal.

Založniški odbor PZS se je ob razprodani četrti izdaji odločil za ponatis in dopolnitev ter popravke v Vodniku po planinskih kočah v Sloveniji.V Vodniku so opisani planinski domovi, koče, zavetišča in bivaki, ki so bili vpisani v register planinskih koč pri Planinski zvezi Slovenije do 31. decembra 1997, in tiste postojanke, ki so jih planinska društva že prijavila za vpis. Imena koč, nadmorske višine pa so za vse povzete po Atlasu Slovenije ali po najnovejših planinskih kartah.

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku- gradivo za pristop k upravljanju Natura 2000 območij s praktičnimi primeri in smernicami.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Naravovarstveni oddelek Kranjska Gora; Gorska skupina Martuljek; Jame in jamarstvo; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (3. del); Stane Peterlin; Društvo podeželskih žensk občine Kranjska Gora; Fenomen postaje gorske reševalne službe Mojstrana; Nove ekološke zamisli Čadrške mladine.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Knjižica Stanovalci Triglavskega narodnega parka- ljudje pred svojim časom je izšla ob 25. obletnici zakonske ustanovitve Triglavskega narodnega parka. Gre za zbornik strokovnega posveta, ki ga je javni zavod TNP pripravil 24. maja 2006 na Bledu.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete o vlogi in pomenu obiskovanja narodnih parkov, analizi obiska TNP, izkušnjah z informacijskim središčem v Trenti in o mrežah informacijskih središč, postaj in točk v TNP.

V diplomski nalogi želim raziskati celotno turistično ponudbo v občini Bohinj in prikazati celovit pregled ponudbe, povpraševanja in zaviralnih ter spodbujevalnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj turizma v občini Bohinj. Pri tem se bom osredotočila tudi na Triglavski narodni park in neokrnjeno naravo. Uspešen razvoj turizma temelji na kvaliteti in zadostnosti turistične infrastrukture, ki pa jo bo v Bohinju potrebno še v marsičem spremeniti, izboljšati in dopolniti. Za pridobitev večjega števila turistov pa bo potrebno najti nove rešitve v trženju turizma, organizirati promocijo, se povezati kot strateški partner z drugimi kraji v regiji Julijske Alpe in navsezadnje s strokovnim kadrom vzpostaviti povezanost med javnim in gospodarskim sektorjem za doseganje razvojnih aktivnosti.

Makedonija je pestra dežela, dežela, ki te hitro osvoji, in dežela, v katero se želiš vrniti. Tamkajšnje zgodovinsko dogajanje je bilo prav tako raznovrstno, kot so njene naravne danosti. Na njenem ozemlju se prepletajo submediteranska, kontinentalna in visokogorska klima. Prek njenega ozemlja so od nekdaj potovala ljudstva, ki so puščala v pokrajini in ljudeh vidne sledove. O tem pričajo številni preostanki iz rimskih časov in časov slovanske kulture. Pogovor z Ljubomirom Kotevskim.

Ob vsakem obisku gora nas poleg vseh drugih lepot narave in gorskega sveta vedno znova s svojo pojavnostjo in petjem presenetijo tudi ptice. Manj znane ptice gorskega sveta: So bolj ogrožene?