Udeležence srečanja je v vlogi gostitelja uvodoma pozdravil vodja Naravovarstveno nadzorne službe v JZ TNP Sašo Hrovat. Poudaril je pomembnost iskanja skupnih rešitev za čim manj konfliktov v prostoru, debate za to pa morajo potekati na razumni ravni in morajo biti podprte s strokovnimi podlagami.
Predstavnica projektne skupine Manca Velkavrh iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je spomnila, da sta v prvi polovici letošnjega leta potekali dve srečanji na temo volka na Gorenjskem - eno v Kranju organizaciji projekta LIFE WOLFALPS EU, drugo v Gorjah v organizaciji Občine Gorje. Na prvem srečanju so lokalni prebivalci s širšega območja Gorenjske določili teme, o katerih bi si želeli slišati več. Prav zato so se tokrat govorci posvetili temam zapuščanja podeželja in številčnosti volkov v Sloveniji.
Razlogi za spremenjene trende v kmetijstvu na podeželju
Trende na področju kmetijstva in podeželja ter potencialne vzroke za neželene procese je opisal prof. dr. Andrej Udovč z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Izpostavil je, da se med drugim slovenska družba stara, delež prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, pa je nizek. Ena najmočnejših gonilnih sil trendov v kmetijstvu je po njegovem tudi razvoj tehnologij. Posebna območja, kot so gorski pašniki, potrebujejo drugačno, običajno dražjo tehnologijo, kar tudi pomembno vpliva na odločitev o ukvarjanju s kmetijstvom. Pomembno je tudi povpraševanje po pridelkih - razkorak med prihodki in stroški se že več kot desetletje povečuje. Nezanemarljivo vlogo imajo tudi vremenske nevšečnosti in škoda zaradi divjadi (tudi volka) ter neodgovoren odnos lastnika divjadi (država) do povzročene škode, je dodal.
Številčnost volkov v Sloveniji in trope v Alpah je predstavil doc. dr. Tomaž Skrbinšek z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da so volkovi teritorialne živali, ki živijo v tropu, kar pomeni, da jih na nekem območju lahko živi samo omejeno število. V zadnjem desetletju so razširjeni po vsej Evropi, isti trend se dogaja v Sloveniji. Pri nas so bili prvi zaznani tropi v Dinaridih, leta 2018/19 je bil zaznan prvi par v Alpah. Letošnja številčnost volkov v Sloveniji pa je, kot pravi, podobna lanski. Na Gorenjskem so tropi volkov na Pokljuki in Jelovici. Rateški trop, ki se večinoma nahaja na italijanski strani, pa sestavljajo križanci.
Volkovi pri nas ljudem niso nevarni
Dr. Skrbinšek je poudaril, da volkovi v Evropi in v Severni Ameriki ljudem niso nevarni. Dodal je, da so v Dinaridih škode drastično upadle, ko so začeli promovirati zaščitne ukrepe, vendar pa ti niso povsem prenosljivi v Alpe. Se pa z njimi trenutno ukvarja Zavod za gozdove Slovenije v projektu Varna paša. Kar se tiče velikih zveri, smo Slovenci zelo polarizirana družba, je pokazala nedavna anketa.
Udeleženci srečanja so slednjega zaključili z druženjem ob prigrizkih. Projektna skupina bo tistim, ki so zapisali svoje elektronske naslove, poslala tudi zapisnik srečanja z zaključki, ki so jih oblikovali po obsežni razpravi.
