Kositi travnik z grbinami in dolinami je zahtevno opravilo, ne glede na to, da so se ga sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park danes lotili s sodobnimi pripomočki. Pri tem so jim na pomoč priskočili študenti in dijaki, ki so v JZ TNP na praksi ali na počitniškem delu ter študenti biologije, ki so na taboru v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Bledu.
Grbinasti travniki so redkost
V JZ TNP skrbimo za dva grbinasta travnika v Zgornji Radovni v skupni površini 3,5 ha v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem naš zavod sodeluje kot projektni partner. Ena od nalog projekta je obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami (Natura 2000 habitatni tip oziroma evropsko pomemben habitatni tip, ki ga je potrebno ohranjati v ugodnem stanju), ki se bodisi zaraščajo ali intenzificirajo. Taki travniki so na območju Julijskih Alp pogosti na grbinah. »Zaradi lažjega vzdrževanja so se ti travniki v preteklosti izravnali. Tisti redki, ki še ostajajo, se zaradi opuščanja košnje zaraščajo. JZ TNP je v sklopu projekta dolgoročno najel dva travnika v Radovni za ohranitev tega pomembnega habitatnega tipa,« pojasnjuje mag. Tanja Menegalija z oddelka za varstvo narave v JZ TNP.
Svoje ime so grbinasti travniki dobili po grbinah, ki jih je za seboj pustil ledenik. Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi procesi počasi oblikovala v grbine. Te so visoke okoli en meter in široke do tri metre. Posebnost grbinastih travnikov pa ni samo njihov videz, pač pa tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih uspevajo in živijo. »Ko smo na tem travniku opravljali botanične popise, smo popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst, kar je zelo veliko,« opozarja mag. Menegalija.
Zakaj je košnja tako pomembna?
Da so grbinasti travniki za košnjo zelo zahtevni, so potrdili tudi sodelujoči. Na grbinah je travna ruša bolj pusta, v dolinah pa zelo gosta in jo je treba odkositi z nekaj spretnosti. Včasih so se košnje lotevali s kosami, zdaj pa je v ospredju strojna košnja. Za ohranitev kukavičevk je travnik treba kositi enkrat na leto. Če bi mu pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd. Zato v JZ TNP akcijo ponavljamo že nekaj let in jo nameravamo izvajati tudi v prihodnje.
Tudi letos je košnja grbinastega travnika potekala v sklopu že omenjenega projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem JZ TNP sodeluje kot projektni parter. Projekt, v katerem je vodilni partner Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je začel septembra leta 2021 in naj bi se zaključil konec leta 2026. Poleg obnove travnikov se projekt osredotoča tudi na vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na nivoju EU: suhih travnikov z orhidejami, volkovij in presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Stanje vseh treh habitatnih tipov je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot nezadostno ali slabo.
Projekt je vreden 5,35 milijona evrov, pri čemer finančni prispevek EU znaša dobre štiri milijone evrov. Projekt sofinancirajo še Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za javno upravo in Sigrid Rausing Trust. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani https://lifeforseeds.si/.
