Gozd pokriva dve tretjini površine Triglavskega narodnega parka - dna dolin, strma pobočja in visoke planote. Najbolj značilne in pogoste drevesne vrste so bukev, smreka in macesen. Predvsem iglavci, kot so smreka, macesen in rušje, zbujajo predstavo o alpskem svetu, pa vendar so predvsem za južna sončna pobočja Julijskih Alp značilni tudi toploljubni sestoji črnega gabra in malega jesena. Sklenjeni gozdovi so bivališče različnih živalskih vrst: divjega petelina, veverice, srn, jelenov, velikih gozdnih mravelj,..
Gozdovi v Triglavskem narodnem parku opravljajo različne vloge (ekološke, socialne, proizvodne). Poleg tega, da nudijo življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam, se uporabljajo tudi za gospodarjenje (gozdarstvo sodi med tradicionalne dejavnosti v Triglavskem narodnem parku);, obiskovanje, šport in rekreacija, raziskovanje in izobraževanje pa še posebej izpostavljajo socialni pomen gozdnega prostora. Tako kot v gozdovih drugod po Sloveniji tudi v Triglavskem narodnem parku njihovo upravljanje temelji na načelih mnogonamenskosti, trajnosti in sonaravnosti ter je v veliki meri skladen s cilji ohranjanja narave.
Gozdovi v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka so prepuščeni naravnim procesom
Gospodarjenje z gozdovi se načrtuje samo v 3. in 2. varstvenem območju Triglavskega narodnega parka. Izvaja se na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ne glede na lastništvo gozdov. V načrtovanje prilagojene rabe gozdov se med drugim vključujejo naravovarstveni in kulturnovarstveni cilji Triglavskega narodnega parka.
Gospodarjenje z gozdovi v 1. varstvenem območju Triglavskega narodnega parka skladno s 15. členom Zakona o Triglavskem narodnem parku ni dovoljeno, pač pa se jih prepušča naravnim procesom in se vanje razen v izjemnih primerih ne posega, prav tako ni dovoljena izgradnja nove gozdne infrastrukture. Izjemoma so dopustni nujni ukrepi v obliki sanacij. Ti se lahko izvedejo na podlagi posebnih gozdnogojitvenih načrtov in zgolj ob predhodnem soglasju Javnega zavoda Triglavski narodni park. Dejansko gre resnično za izjemne primere, saj se jih je v 15 letih od uveljavitve Zakona o Triglavskem narodnem parku dopustilo le nekaj.
Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) ni neposredni upravljalec gozdov v Triglavskem narodnem parku, vsa dela se opravljajo po predpisih s področja gozdarstva in gozdov. Neposredno odkazilo drevja in izdaja odločb za posek je zato naloga javne gozdarske službe. To pomeni, da je revirni gozdar tisti, ki izvede odkazilo. Nadzor nad tem področjem izvaja gozdarska inšpekcija.
Nekateri gozdni habitatni tipi so prednostni za ohranitev
Celotno območje Triglavskega narodnega parka je vključeno v skupno evropsko ekološko omrežje območij Natura 2000, pri katerem so nekateri gozdni habitatni tipi prednostni za ohranitev. Pas ruševja, ki je značilen krajinski element Triglavskega narodnega parka, in ilirski bukovi gozdovi, ki so najobsežnejši v Triglavskem narodnem parku, so na primer tisti, ki se jih prednostno ohranja (prilagojeno gospodarjenje, s katerim se zagotavlja trajnost gozda in se preprečuje poslabševanje habitata, je v upravljanju ZGS).
Kar polovica gozdov v Triglavskem narodnem parku opravlja izjemno pomembno varovalno vlogo in se vanje posega le z nameni vzdrževanja ali krepitve varovalne funkcije, poleg tega je razglašenih 11 gozdnih rezervatov, ki so izključeni iz rabe. V mirnih območjih za vrste, kot sta divji petelin in ruševec, pa je gospodarjenje z gozdovi prilagojeno ekološkim zahtevam vrst, in sicer časovno, po obsegu in po načinu.
Tudi po ujmah so lahko nekateri gozdovi načrtno prepuščeni naravnim procesom
Kot opozarjajo na ZGS, je po velikem vetrolomu 19. julija 2023 Krmo in Radovno v predlanskem in lanskem letu prizadelo še nekaj vetrolomov, zadnji je območje prizadel konec decembra 2024. Večina poškodovanih gozdov je bila sanirana v enem letu, posekanih je bilo že preko 60.000 kubičnih metrov lesa, zadnji vetrolom pa je še v postopku sanacije.
Nekaj podrtega drevja bo načrtno ostalo v gozdu. Ker takšno stanje včasih zmoti opazovalce, pojasnjujemo vzroke zanj. Nekaj manjših vetrolomov se je namreč zgodilo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, kjer so gozdovi, kot smo že omenili, praviloma prepuščeni naravnim procesom. Precej ugibanj laičnih obiskovalcev pa je sprožilo stanje v gozdu ob cesti v Radovni. Gre za varovalni gozd, v katerem je bilo nekaj več kot 4.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja na podlagi dogovora med JZ TNP, lastnikom gozda in ZGS načrtno trajno prepuščeno naravnim procesom za zagotavljanje primernega habitata za triprstega detla. Ta naravovarstveni ukrep je bil izveden v okviru projekta Vrh Julijcev.
Obsežna sanacija gozdov po vetrolomih in sadnja sadik drevja
ZGS je za vse dostopne iglavce zunaj prvega varstvenega območja Triglavskega narodnega parka, ki so bili v vetrolomu poškodovani, izdal odločbe o sanitarni sečnji. Sanacija je bila kljub poznejšim ponovnim vetrolomom zaključena v enem letu, kar je zahtevalo izredne napore in dobro organizacijo izvajalca. Poleg iglavcev so lastniki sanirali tudi listavce. Skupaj je to po podatkih ZGS pomenilo preko 60.000 kubičnih metrov lesa, od tega je okrog 55 odstotkov iglavcev in 45 odstotkov listavcev.
Pri izvajanju sanacije vetrolomov se v ZGS prednostno osredotočajo na poškodovana drevesa iglavcev, ki predstavljajo nevarnost za razvoj in širitev podlubnikov. Pri listavcih te nevarnosti ni, zato odločbe za sanitarni posek listavcev izdajajo le izjemoma (če so na primer drevesa prevrnjena preko gozdnih cest, vlak, planinskih poti, v strugah vodotokov ipd.). Če poškodovan les listavcev ne predstavlja nevarnosti, ga lastnik lahko prepusti naravnemu razvoju. Odmrla lesna biomasa je v gozdu pomembna, saj zagotavlja naravno pomlajevanje, izboljša tla, zadržuje vlago, prepreči erozijo, ugodno vpliva na habitate zavarovanih živalskih vrst (triprsti detel, mali skovik, širokouhi netopir…), in povečuje biotsko raznovrstnost ter v splošnem zagotavlja kroženje snovi v naravi.
»Menimo, da gre pri sanaciji vetrolomov dolini Radovne za uspešno sanacijo poškodovanih gozdov, zato kakršnekoli sankcije tudi niso bile potrebne. Pri tem še velja poudariti, da dokončna sanacija še ni zaključena, saj po poseku sledi še obnova poškodovanih gozdov, ki se je tudi že začela,« poudarjajo na ZGS. Kot pojasnjujejo, večino podrtega lesa danes predstavlja lesna masa, ki je bila načrtno prepuščena naravnemu razvoju in podrto drevje zadnjega vetroloma, po katerem je sanacija še v teku. Zaradi razgrajenih, vrzelastih sestojev vetrolome na tem območju pričakujejo tudi v prihodnje, zato je zelo pomembna obnova gozda. Oktobra 2024 je bilo na površini treh hektarov posajenih skupaj prvih 6.200 sadik smreke, jelke, macesna, gorskega javorja in jerebike.
Osnovni predpisi za upravljanje z gozdovi v Triglavskem narodnem parku
Osnovni predpis, ki določa rabo gozdov v Triglavskem narodnem parku, je Zakon o Triglavskem narodnem parku, Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016 – 2025 pa konkretizira varstvene načine in za področje gospodarjenja z gozdovi določa varstvene cilje in usmeritve za rabo gozdov. Ob upoštevanju vseh teh ukrepov je gozdarstvo kot tradicionalna dejavnost v Triglavskem narodnem parku skladna s cilji in nameni narodnega parka.