Odvzem oziroma lov sodi med tradicionalne dejavnosti v Triglavskem narodnem parku in večina naših naravovarstvenih nadzornikov opravlja tudi čuvajsko službo - lovske naloge. Javni zavod Triglavski narodni park (JZ TNP) upravlja z Loviščem s posebnim namenom (LPN) Triglav Bled, kar določata Zakon o divjadi in lovstvu ter Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji.
Pregled materialnih dokazov in obsežen zapisnik
Vsako leto naši sodelavci, ki opravljajo lovske naloge, materialne dokaze odvzete divjadi (trofeje, čeljusti,…) predložijo na pregled komisiji lovišča in Območnega združenja upravljavca Triglavskega lovsko upravljavskega območja, ki jo določi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skladno z vsakoletno ustaljeno prakso je za obdobje lanskega leta komisija delo naših lovskih čuvajev pregledala prejšnji teden v Trenti.
Sestavni del pregleda je tudi obsežen zapisnik, v katerem so po revirjih zbrani podatki o odvzemu in izgubi divjadi, ki mora biti usklajen z dvoletnim lovsko upravljavskim načrtom, ki nam ga določi Zavod za gozdove Slovenije kot načrtovalec. Med zbranimi podatki za posamezne živalske vrste je zabeležen vzrok smrti posamezne živali (odstrel, zveri oziroma ujede, cesta, bolezen,…), kraj in datum dogodka, starost živali, spol in med drugim tudi morebitne opombe.
Dolga tradicija lova na območju današnjega Triglavskega narodnega parka
Tradicija lova v Triglavskem narodnem parku je pravzaprav daljša od obstoja današnjega Triglavskega narodnega parka. Leta 1949 je bilo ustanovljeno gojitveno lovišče Triglav, ki je bilo v upravljanje predano Zavodu za gojitev divjadi Triglav Bled. Z zakonsko razglasitvijo Triglavskega narodnega parka leta 1981, je izvršni svet Republike Slovenije izvajanje upravljavskih nalog v Triglavskem narodnem parku pooblasti Zavod za gojitev divjadi Triglav s sedežem na Bledu, ki je operativno že dolgo časa deloval na večjem delu po novem zavarovanega območja.
Poglavitna dejavnost Zavoda za gojitev divjadi je bilo lovstvo kot gospodarska dejavnost, zato je imel mrežo lovskih koč v visokogorju, najboljše poznavalce razmer na terenu in utečeno ekipo poklicnih lovskih čuvajev. Ti so postali prvi parkovni naravovarstveni nadzorniki v Sloveniji. S sprejetjem Zakona o divjadi in lovstvu (2004) se je gojitveno lovišče preimenovalo v Lovišče s posebnim namenom (LPN) Triglav Bled.
Kje je lov dovoljen in kako poteka?
Površina LPN Triglav Bled je 58.290 hektarov. Za nekaj več kot polovico te površine je Zakon o Triglavskem narodnem parku leta 2010 določil območje, kjer so populacije divjadi prepuščene naravnim procesom, kjer se izvajata stalni nadzor in spremljanje stanja (zbiranje podatkov) - to je prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka, kjer lov ni dovoljen. Poleg LPN Triglav Bled je na območju Triglavskega narodnega parka še LPN Prodi Razor, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije, in 13 drugih lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine.
V območju, kjer je lov dovoljen, se ta izvaja skladno s predpisanimi lovskoupravljavskimi načrti in zakonskimi določili. Ker je Triglavski narodni park naravovarstveno zavarovano območje, se pri lovskem upravljanju poleg predpisov, ki urejajo lovstvo, upoštevajo tudi naravovarstveni predpisi in usmeritve.
Fotografije: Florijan Tišler in Miha Marolt
