Divji petelin (Tetrao urogallus) je največji predstavnik koconogih kur. Samec je temno kovinske barve, samica pa ima varovalno rjavo grahasto barvo. Njegov življenjski prostor so gorski mešani in iglasti gozdovi, predvsem stari gozdovi z borovnico, ki zanj predstavlja pomembno hrano. Najbolj ga ogrožata krčenje življenjskega prostora in nemir v gozdu, najpogosteje povzročen s človeško dejavnostjo.
Zakaj je ohranjanje divjega petelina tako pomembno?
V zadnjem času so se pojavile številne polemike o pomenu ohranjanja divjega petelina in o omejitvah za ljudi, ki jih skrb za to vrsto prinaša. Kot je znano, divji petelin ni edina zavarovana in ogrožena vrsta ptic oziroma živali v Triglavskem narodnem parku. Vendar pa sodi med tako imenovane krovne vrste. To so tiste vrste, ki s svojo prisotnostjo kažejo na stanje določenega življenjskega prostora. Osredotočanje na zagotavljanje ustreznega življenjskega prostora za to vrsto zagotavlja ustrezen življenjski prostor tudi za druge vrste živali in nenazadnje vpliva tudi na kakovost življenja ljudi.
Pestrost živalskih in rastlinskih vrst, ki ji pravimo biotska raznovrstnost, prinaša številne dobrobiti, ki jih v vsakdanjem življenju občutimo tudi ljudje. Območja z večjo biotsko pestrostjo so bolj odporna na primer na bolezni ali ujme in si po takšnih dogodkih hitreje opomorejo. Ne le, da so takšna območja že na pogled tudi po opisanih dogodkih hitreje videti prijetnejša, bolje tudi opravljajo vse svoje vloge – pri gozdu so to ekološka, proizvodna in socialna.
Če ponazorimo s primerom: v gozdu z visoko stopnjo biotske pestrosti se po vetrolomu podoba gozda hitreje spremeni iz opustošene, življenjski prostor živalskih vrst se v večji meri ohranja oziroma obnavlja in blagodejno vpliva na ljudi (kakovost zraka), hitreje je možno gospodariti s takšnim gozdom, če je namenjen gospodarjenju, in hitreje ga je možno (in prijetno) obiskovati v prostem času, kot bi bilo to v primeru majhne biotske pestrosti. Za gozd velja, da njegov vpliv seže precej preko njegovih meja. Enako velja za številna druga območja z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti.
O rastiščih divjega petelina
Posebnost divjega petelina je samčevo dvorjenje. Samci se spomladi zberejo na skupni jasi oziroma »rastišču«, se postavijo na izpostavljeno mesto, razširijo rep in pojejo značilni napev, sestavljen iz dveh delov, »klepanja« in »brušenja«. Med »brušenjem« se divji petelin ne odziva na dogajanje v okolici, čeprav je sicer zelo plašen. Zaradi hormonskih motenj nekateri petelini postanejo napadalni in se ne bojijo človeka. Strokovnjaki ugotavljajo, da je lahko to povezano tudi s prevelikim poseganjem človeka v njihov življenjski prostor.
Do konca junija je za divjega petelina najbolj občutljivo obdobje za vzrejo zaroda. V tem času so divji petelini najbolj občutljivi na prisotnost človeka in vznemirjanje, ki ga povzroča. To lahko zmanjša uspešnost gnezdenja, vznemirjene živali pa trošijo energijo, ki je v tem času zaradi omejenih virov hrane ne morejo nadomestiti.
Pomembne podatke o vplivu vznemirjanja na divjega petelina, ki ni moteče zgolj med obdobjem rastitve, kažejo telemetrični podatki spremljanja živali na Pokljuki. Pozimi ob sončnih dnevih, ko je veliko obiskovalcev, se divji petelin premika petkrat več kot običajno, ko lahko tudi teden dni preživi na istem drevesu. To zanj pomeni veliko izgubo energije in posledično predstavlja večjo nevarnost, da težkih zimskih razmer ne bo preživel.
Kaj so mirna območja in kako vplivajo na človekove dejavnosti?
Mirna območja so površine v Triglavskem narodnem parku, ki so ključnega pomena za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst. Obiskovanje in druge dejavnosti so na teh območjih časovno in prostorsko prilagojene. Mirna območja so namenjena varstvu divjega petelina, belke, ruševca, gamsa, planinskega orla in visokih barij.
Znotraj parka je določenih 134 mirnih območij, ki zavzemajo približno 10.000 hektarov površin. Vzpostavljanje mirnih območij na Pokljuki, na Mangrtskem sedlu in Vitrancu je potekalo v okviru projekta Vrh Julijcev v sodelovanju s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč. Jeseni leta 2021 je bilo na gozdnih cestah na Pokljuki na novo postavljenih 11 zapornic, kar je eden izmed ukrepov za zagotavljanje miru v mirnih območjih. Na gozdnih cestah in planinskih poteh so mirna območja označena s posebnimi tablicami.
V Triglavskem narodnem parku je skupaj določenih 42 mirnih območij za divjega petelina, na katerih za obiskovalce veljajo posebna pravila. V obdobju največje občutljivosti živali, to je od marca do konca junija, je dostopanje na mirna območja omejeno. V preostalem delu leta je na večini takšnih območij dopustna uporaba že označenih planinskih ali drugih pohodnih poti, medtem ko hoja po brezpotjih ni dopustna. Strožja pravila pa so uvedena pri dostopanju na območje Mesnovca v neposredni bližini Rudnega polja na Pokljuki, kjer je obiskovanje zaradi izjemnega pomena za ohranitev divjega petelina popolnoma omejeno preko celega leta.
Posameznikov vpliv na ohranjanje divjega petelina
Prebivalci in obiskovalci Triglavskega narodnega parka imamo pomemben vpliv na zagotavljanje ugodnih pogojev za ohranjanje divjega petelina tako v spomladanskem času kot vse leto: upoštevamo časovne omejitve dostopa do območij, ki so ključna za uspešno rastitev in vzgojo mladičev divjega petelina; hodimo po označenih planinskih poteh in kolesarimo po označenih kolesarskih poteh; pse v naravi vodimo na povodcu; gozdne sadeže in gobe nabiramo v območjih, kjer je to dovoljeno in v predpisanih količinah, saj je to tudi pomembna prehrana številnih gozdnih živali.
Več o mirnih območjih, vključno z zemljevidom, lahko najdete na naši spletni strani. Poleg označitve na terenu so mirna območja Triglavskega narodnega parka označena tudi v pohodniških spletnih aplikacijah maPZS in Slovenia Outdoor.