Mija Ogrin, arheologinja, ki deluje v okviru zavoda ArheoAlpe, se je v predavanju z naslovom Davne sledi človeka v Julijskih Alpah prejšnji teden osredotočila predvsem na svoje območje delovanja – Bohinj. Predstavila je delo arheologov, ki je v visokogorju še posebej zahtevno in temelji predvsem na poznavanju in zmožnosti »branja« terena, pri tem pa jim je v pomoč tudi uporaba sodobnih tehnologij. Dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU pa se je osredotočila predvsem na arheološka najdišča v slovenskem visokogorju iz rimske dobe in zgodnjega srednjega veka. Z obširnim znanjem je poslušalcem orisala takratno stanje obljudenosti v Julijskih Alpah, za primerjavo pa tudi v Kamniških Alpah in v širšem območju današnje Slovenije.
Sledi človeka v gorah segajo tisočletja pred naše štetje
Obe predavateljici sta opisali intenzivne arheološke raziskave našega visokogorja, ki trajajo približno tri desetletja in del katerih sta tudi sami. V tem času so bile odkrite številne sledi človeka, ki jih je ta puščal za sabo pri svoji navzočnosti v gorah od 4. tisočletja pr. n. š. naprej. Ta navzočnost je bila predvsem gospodarske narave, saj je v tem okolju našel primerne možnosti za lov, pašo, iskanje železove rude, ob tem pa tudi za občasno bivanje.
Za vse, ki ste predavanji zamudili ali ju želite ponovno slišati – ponovili ju bomo v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini ta petek, 6. oktobra, ob 19. uri. Naslednji predavanji na Bledu pa bosta jutri, v sredo, 4. oktobra ob 19. uri, ko bodo predstavljene geološke, geokemične in palinološke raziskave Bohinjskega jezera.
Razpored predavanj na Bledu si lahko ogledate na tej povezavi, razpored predavanj v Bohinju pa je na voljo tukaj.
Za razširjanje obzorij
Več o arheoloških raziskavah v visokogorju Julijskih Alp lahko preberete tudi v eni od številk Acte Triglavensie, dostopne na spletu, v roke pa lahko vzamete zbornika Človek v Alpah: Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah (2006) in Življenje v Alpah: Življenje v Alpah nekoč in danes – od prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti do trajnostnega razvoja turizma danes (2020).
Omenjena serija predavanj se vključuje v Dneve evropske kulturne dediščine, program zanimivih in poučnih dogodkov je dostopen na tej spletni strani.
