Partnerji projekta VrH Julijcev so pred začetkom poletne sezone predstavili deset praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka. Med številnimi novostmi, ki jih omogočajo projektna sredstva, so tudi prenovljena učna pot barje Goreljek, dela pa že potekajo tudi za prenovo Pokljuške poti in nove informacijske točke Mrzli studenec.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. V projektu sodeluje 7 partnerjev iz sektorjev varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, planinstva in turizma s ciljem izboljšanja stanja narave. Širok spekter aktivnosti vključuje prilagajanje človekove dejavnosti za ohranjanje življenskega prostora sedmih živalskih vrst, ene rastlinske vrste in treh tipičnih življenjskih okolij (habitatnih tipov) Nature 2000, ki so pomembni na ravni Evropske unije. Za vse je stanje v TNP ocenjeno kot neugodno ali slabo. Dr. Tit Potočnik, direktor JZ TNP, je poudaril, da je javni zavod pomemben vezni člen v prostoru med različnimi sektorji: “Le s tesnim medsektorskim sodelovanjem, vključenostjo lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti lahko uresničujemo vseh pet upravljalskih področij TNP. Različni interesi v prostoru imajo skupno točko, in sicer da želimo ohranjati naravo, ker edino to prinaša vzdržen razvoj tega prostora.”
Zaradi koronskih razmer so projekt uspeli podaljšati do konca leta 2023. Vodja projekta Andrej Arih, JZ TNP, je na novinarski konferenci predstavil ključna področja za poletno sezono, s katerimi si prizadevajo zmanjšati pritisk prometa in usmerjati obisk. “Umirjanje prometa v poletni sezoni je osrednja aktivnost, da živalskemu svetu v obdobju, ko vzgajajo svoje mladiče, zagotovimo mir in varen prostor. Javni prevoz, urejena parkirišča, ki so tudi v naravi omejena, in v nekaterih delih zapornice za časovno omejen dostop so načini, da tem redkim vrstam, s katerimi se lahko pohvali narodni park, zagotovimo mir.” Arih dodaja, da v šestih planinskih kočah vzpostavljajo tudi informacijske točke za boljše poznavanje vrst, kot so divji petelin, belka, gozdni jereb, triprsti detel, kotorna in dveh vrst dvoživk (velikega pupka in hribskega urha). Skupno so na območju parka postavili več kot 50 novih informacijskih tabel, prenovili so učno pot Goreljek, s katero varujejo najbolj občutljiv del visokih barij. V teku so dela za prenovo Pokljuške poti in postavitve nove informacijske točke na Mrzlem studencu.
Mirne cone so način, da naravi zagotavljamo mir
Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru so vzpostavili 19 mirnih con. Vse so označene s tablicami, za nekatere pa so zapornice na gozdnih cestah, ki zagotavljajo nadzorovan promet vozil, še posebej v najbolj občutljivem obdobju vzreje mladičev. Društvo za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju s TNP izvaja monitoring divjega petelina in belke, ki vključuje tudi celoletno spremljanje s telemetričnimi oddajniki. Rezultati za belko kažejo, da je močno navezana na visokogorje, pozimi še posebej na strme predele in skalne stene, kjer najde travnato rastlinje. Samci se zadržujejo v bližini samic do trenutka, ko se izležejo mladiči. Nato samica sama skrbi za zarod in se z mladiči večinoma zadržuje na travnatih platojih.
Vmesne analize telemetričnih oddajnikov na osebkih divjega petelina kažejo vpliv prisotnosti obiskovalcev na njegovo gibanje. Izogiba se planinskim potem na razdalji več kot 150 metrov, poleti in jeseni pa se spusti tik pod gozdno mejo.
Partner projekta VrH Julijcev Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je za varstvo divjega petelina na Pokljuki in Mežaklji zasadil 13.000 sadik plodonosne lesne vegetacije, ki je pomemben vir njegove prehrane. Brigita Oblak, ZGS, je povedala: “Že lani smo v okolici Fužinskih planin razredčili 15 hektarov rušja in grmovja. Na Pokljuki pa očistili lesno zarast na 61 kilometrih presek med gospodarskimi oddelki. S tem smo izboljšali življenjski prostor tako za divjega petelina kot tudi za druge prosto živeče živalske vrste.”
Naj bo obisk Triglavskega narodnega parka odtis, ki prispeva k ohranjanju narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji
Turizem Bohinj v partnerstvu projekta VrH Julijcev vidi priložnost za konkretne rešitve za promet predvsem v poletni sezoni. “Triglavski narodni park je v poletni sezoni eden najbolj obiskanih delov Slovenije. Obiskovanje narave ustrezno načrtujemo za lastno varnost in odgovornost do prostora. Z ustreznim načrtovanjem obiska TNP pomembno prispevamo h kakovosti življenja domačinov, lastni dobri izkušnji in k ohranjanju dragocene naravne dediščine edinega nacionalnega parka v Sloveniji,” je pojasnil Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe ter dodal: “Tudi letos bomo od 1. julija do 20. septembra vzpostavili brezplačne avtobusne prevoze od večjih parkirišč do najbolj obiskanih planinskih izhodišč na Pokljuki in nazaj.” Avtobusi bodo vozili od 6.50 ure zjutraj do 19. ure zvečer. Veliko priložnost za trajnostni razvoj vidijo tudi v večji uporabi železniškega prometa, še posebej na relaciji Bled-Bohinj, ki jih sofinancira Javni zavod Triglavski narodni park.
Spodbudam za več uporabe sredstev trajnostne mobilnosti se pridružujejo tudi na Planinski zvezi Slovenije. Dušan Prašnikar, PZS, je poudaril, da planinci tradicionalno veljajo za tiste, ki imajo skrben odnos do narave: “Se pa v zadnjih letih srečujemo z višjim številom obiskovalcev, kar nas postavlja pred skupno nalogo, da prilagodimo svoje navade tako, da bo odtis našega obiskovanja gora minimalen.” Prašnikar je predstavil tudi dosednje aktivnosti PZS v projektu VrH Julijcev: “V PZS želimo delovati predvsem preventivno, torej z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem. V okviru projekta VrH Julijcev bomo izobrazili več kot 70 varuhov gorske narave, doslej pa smo jih že 370.” S partnerji projekta VrH Julijcev sodelujejo pri nastajanju dokumentarno-izobraževalnega filma o Triglavskem narodnem parku.
Že v preteklih letih je veliko pozornosti pritegnila akcija Zavoda za ribištvo Slovenije, ki izvaja izlov rib iz Dvojnega jezera. Miha Ivanc, ZZRS, se je ravno vrnil s prve delovne akcije v letu 2022, in predstavil aktualne razmere na Dvojnem jezeru. “Izlov rib poteka že tretje leto zapored. Delo je v prvi vrsti zahtevno zaradi težko dostopne lokacije, kamor je potrebno pripeljati vso opremo. Obe vrsti rib - jezerska zalatovčica in pisanec v visokogorskem jezeru poslabšujeta ekološko stanje jezera. Izginili so planktonski raki in ličinke vodnih žuželk, s katerimi se ribe prehranjujejo. Posledično pa so se začele razraščati tudi alge”, je pojasnil Ivanc in dodal: “Izlov izvajamo z različnimi metodami, kot so elektro ribolov, kogoli (posebne pasti, ki ribo s pomočjo vodila vodijo v vršo) in zabodne mreže. Slednje so se izkazale kot najbolj učinkovite, vendar se v poletnem času na njih nabirajo alge. Tako postanejo ribam vidne in s tem neučinkovite – zato morajo takrat mnogo časa posvetiti vsakodnevnemu čiščenju mrež. Za zmanjšanje alg bodo v Javnem zavodu TNP bodo tudi letos odstranjevali rastlinje na Dvojnem jezeru. V sodelovanju s PZS bodo nadaljevali s pridobivanjem dovoljenj za nadgradnjo čistilne naprave v koči pri Dvojnem jezeru."
Jeseni načrtujejo obnovo 17 kalov na planinah
Gorski pašniki in planine so skozi desetletja oblikovali edinstven življenjski prostor za vrste ptic in dvoživk ter rastlin. To je pomemben življenjski prostor zavarovanih in redkih dvoživk, kot sta veliki pupek in hribski urh. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj bo v projekt VrH Julijcev letos jeseni obnovil 17 kalov, potekalo pa bo tudi odstranjevanje lesne zarasti za ohranjanje gorskega kmetijstva v Triglavskem narodnem parku.
10 praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka si lahko prenesete na tej povezavi.
Dodatne informacije: E: triglavski-narodni-park@tnp.gov.si • T: 04 5780 200 (tajništvo Javnega zavoda TNP)
