Florijan Tišler se je kot naravovarstveni nadzornik pridružil Javnemu zavodu Triglavski narodni park že v vlogi prostovoljnega naravovarstvenega nadzornika. To delo praktično opravlja že 11 let. Že njegov oče je na celotno družino, še posebej pa na Florijana in Francija, ki sta oba zaposlena v JZ TNP, prenesel ljubezen do narave in še posebej do varstva narave. “Zagotovo je skrben in odgovoren odnos do narave, h kateremu lahko prispeva vsak, v meni najbolj zakoreninil moj oče, ki nas je z vzorom vzgajal v duhu, da je narava samo ena in da ima vsaka žival v parku svojo funkcijo za bogastvo narave,” razlaga Tišler in dodaja, da “je popis divjega petelina ena izmed bolj zahtevnih nalog, čeprav zame osebno prinaša izjemno darilo narave, da to vrsto lahko opazujem v njenem življenjskem okolju.”
Popisi divjega petelina se izvajajo v projektu VrH Julijcev na 65 odstotkih površin Triglavskega narodnega parka. V projektni aktivnosti sodeluje 15 naravovarstvenih nadzornikov, v izjemno pomoč jim je tudi ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je prav tako partner v projektu. Florijan in Tomaž sta v lanskem letu prvič namestila telemetrične oddajnike na štiri samce divjega petelina na Pokljuki, da bi s pridobljenimi podatki o lokacijah gibanja skozi vse leto ugotovili vpliv človekovih dejavnosti na gibanje divjega petelina.
Izkušnje in velika odgovornost za varno popisovanje
Popisi divjega petelina se izvajajo v času njegove rastitve, ko petelin v zgodnjih jutranjih urah s petjem in plesom osvaja samice. Ta običajno poteka od sredine aprila do konca maja, nato pa samica v preprosto gnezdo na tleh izleže jajca. Do konca junija je za divjega petelina najbolj občutljivo obdobje za vzrejo zaroda.
“Že sredi zime začnemo s pripravami na vsakoletne popise. Imamo standardizirane popisne obrazce za popis posameznega rastišča, ki ga popišemo vsako leto trikrat v obdobju nekaj tednov. Sam začetek popisa je odvisen od tega, kako huda zima je bila v sredogorju in visokogorju. Terensko delo se začne ob zelo zgodnjih jutranjih urah - petelini začnejo s petjem ob prvem jutranjem svitu. Popisovalci pa moramo biti na ustrezni razdalji rastišča že pred tem, da jih čim manj motimo,” razlaga Tišler. Naloga popisovalcev je tudi, da z najmanj motnjami opravijo popis. Za vsako rastišče v obrazec vpiše številne podatke, kot so lokacija, lega in nagib terena, ali gre za novo ali staro rastišče ter v kakšnem stanju je rastišče: aktivno, neaktivno ali opuščeno. Prav tako za vsako rastišče opredelijo prevladujoče drevesne vrste, grmovsko sestavo in pojavnost mravljišč, kar predstavlja pomemben podatek o stanju prehranske zaloge na rastišču za divjega petelina in tudi njegove mladiče. Slednji, ki jih imenujemo tudi kebčki, se za razliko od odraslih prehranjujejo s hrano živalskega izvora, kot so mravlje in nevretenčarji.
Vpliv človeka na divjega petelina se povečuje tudi zaradi vse večjega števila obiskovalcev
Pri popisu divjega petelina popisovalci opazujejo tudi vplive človekove dejavnosti, kot so obiskovanje gora, nabiranje gozdnih sadežev in gob ter različne gospodarske dejavnosti. Podatki, ki so jih pridobili s pomočjo telemetričnih oddajnikov na divjih petelinih na Pokljuki, kažejo, da se divji petelin najbolj varno počuti na širšem območju rastišča, vendar se od njega največ oddaljuje takrat, ko se začne povečevati vpliv človeka. Na enem od rastišč podatki zelo jasno kažejo, kako se v času visoke turistične sezone divji petelin giblje čim dlje od gozdnih prometnic in planinskih poti, da bi si zagotovil zadosten mir. Zaradi vse večjega obiska gora, še posebej v poletnem času, je za zagotavljanje ugodnih življenjskih pogojev za ohranjanje te izjemne živalske vrste slovenskih gozdov je pomembno, da upoštevamo navodila in usmeritve pristojnih organizacij.
Kaj lahko posameznik naredi za dobro življenje divjega petelina?
Kot obiskovalci gora in planin v Triglavskem narodnem parku lahko pomembno prispevamo k ohranjanju divjega petelina skozi vse leto. Kako?
- Upoštevamo časovne omejitve dostopa do območij, ki so ključna za uspešno rastitev in vzgojo mladičev divjega petelina.
- Hodimo po označenih planinskih poteh in kolesarimo po označenih kolesarskih poteh.
- Pse v naravi vodimo na povodcu - s tem varujemo tudi sebe, prav tako pa omogočamo mir živalskemu svetu.
- Gozne sadeže in gobe nabiramo v območjih, kjer je to dovoljeno in v predpisanih količinah. To je tudi pomembna prehrana številnih gozdnih živali.