Planinski pupek spada v skupino dvoživk. Najpogosteje ga najdemo v alpskih jezerih, mlakah, kalih ter lužah, ki se nahajajo na področju gora. Samičke zrastejo do 12 cm, samci pa so nekoliko manjši.
Planinski pupki se prebudijo iz zimskega spanja zgodaj spomladi, ko se sneg začne taliti. Zbirajo se v velikem številu v raznih kotanjah, lužah ali jezerih kjer začnejo samci dvoriti samicam, tako da jim razkazujejo svoj pisan greben, ki jim v paritvenem obdobju nabrekne in je živopisane barve. Samica odloži vsako jajčece posebej na kakšno travo ali list v vodi. Iz njih se po parih dneh izležejo mladi pupki. Poleg planinskega v Triglavskem narodnem parku živita še navadni in veliki pupek, ki sta manj pogosta. Zaradi opuščanja tradicionalnega pašništva na planinah se izgublja obseg primernega vodnega in kopenskega življenjskega prostora za planinskega pupka.
Hribski urh je dvoživka podobna žabi. Velik je med 35 in 55 mm. Hrbet je sivo rjave barve in posut z bradavicami. Po trebuhu je črn s svetlo rumenimi ali oranžnimi pikami ali lisami. Če jih pogledamo od blizu, lahko opazimo, da imajo zenice v obliki srca. Parjenje poteka pozno spomladi ali v začetku poletja, ko se samci oglašajo z značilnim melodičnim "uh... uh... uh". Hribski urh se zadržuje v neposredni bližini voda. Pogost je v lužah gozdnih poti, mlakah in kalih. Tja tudi najraje odlaga jajčeca, saj se zaradi višjih temperatur vode v njih paglavci hitreje izvalijo. Mrest sestavlja od 2 do 30 jajčec, ki so pritrjena na travo ali drugo rastlinje. V Triglavskem narodnem parku je dokaj pogosta vrsta.
Zaradi opuščanja tradicionalnega pašništva na planinah se izgublja obseg primernega vodnega in kopenskega življenjskega prostora za planinskega pupka in planinskega urha. Ker je pereč problem tudi izguba kalov, ki so planinskemu pupku hribskemu urhu omogočali razmnoževanje, je v okviru projekta VrH Julijcev predvidena obnova 17 kalov, kar bo pozitivno tako za ohranjanje obeh omenjenih vrst kot tudi pomemben prispevek za ohranjanje tradicionalne paše na planinah.
V projektu VrH Julijcev sodelujejo Triglavski narodni park, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije.
Na fotografijah:
- Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Agrarne skupnosti Zasip in Javnega zavoda Triglavski narodni park na ogledu kala na planini pod Pršivcem na območju Zgornje Krme
- Planinski pupek
- Hribski urh
