Digitalna knjižnica

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Javni zavod Triglavski narodni park, ki upravlja z zavarovanim območjem, ima nalogo usmerjanja obiskovalcev. Eno izmed glavnih orodij za usmerjanje obiskovanja so tudi različne karte. Diplomska naloga obravnava zasnovo in izdelavo kart za informacijsko infrastrukturo Triglavskega narodnega parka. V začetnem delu naloge je predstavljen Triglavski narodni park in njegove naloge, predvsem usmerjanje obiskovanja ter parkovna infrastruktura. Glavni del diplomske naloge predstavlja izhodišča in idejno zasnovo tematskih kart za parkovno infrastrukturo, redakcijski načrt za tematske karte in izdelavo petih vzorčnih kart za informacijske table in zloženke Triglavskega narodnega parka. V zaključnem delu naloge je opisan postopek izdelave tematskih kart in podan komentar h končnim rezultatom naloge.

S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom...

Diplomska naloga obravnava regionalno cesto R1-206 Kranjska Gora – Ruska cesta – Vršič – Trenta – Bovec, bolj znano pod imenom Vršiška cesta. Gre za eno najlepših slovenskih panoramskih gorskih cest, ki ima zgodovinski, turistični, širši demografski in narodno gospodarski pomen. Pri načrtovanju gorskih cest velja osnovno pravilo, da se izognemo plazljivim zemljiščem in snežno plazovitim območjem, a Vršiška cesta je bila projektirana drzno, njeno vzdrževanje skozi zgodovino pa je bilo neredno in nesistematično. Poleg vodne in porušitvene erozije je največja težava Vršiške ceste snežna erozija. Regionalno cesto R1-206 po podatkih iz lavinskega katastra za Slovenijo ogroža najmanj 27 snežnih plazov, ki so glavni razlog, da v letih z normalnimi zimami cesta ni prevozna tudi do 6 mesecev. Zaradi pomembnosti Vršiške ceste in dolgotrajnih zapor je bilo v zadnjih nekaj desetletjih izdelanih več študij in projektov za celoletno prevoznost ceste na različnih ravneh, ki smo jih v diplomski nalogi predstavili in analizirali. Ugotovili smo, da je edina rešitev za celoletno prevoznost ceste izgradnja predora z določenimi zaščitnimi ukrepi na oziroma ob obstoječi cesti. Različne variante predorov smo med seboj primerjali in na koncu predstavili ugotovitve.

Prve zimske vzpone v naših hribih sta leta 1907 opravila Rudolf Badjura in Bogumil Brinšek, tri leta pozneje pa so se jima pridružili še Pavel Kunaver, Ivan Tavčar in Ivan Michler. Ime društva -Dren - so izbrali zaradi lastnosti drevesa drena, ki je izjemno trd, a hkrati prožen. Drenovci, so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in ob tem bili tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi prvi zimski vzpon na Triglav. Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo, da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe imenovali drenovci. Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400 jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaverj in Michler sta leta 1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju ob frontni črti , v šestih mesecih raziskala ter kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni rekord. Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: “Čez sam vrh Triglava je bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični kras!« S svojim jamarskim, danes bi ga imenovali “športnim” pristopom k raziskovanju jam so bili drenovci popolna svetovna avantgarda in krepko pred svojim časom. Tako tudi njihov znanstveni način izdelovanja načrtov jam in sistematično beleženje v jamski kataster. Življenje teh mladih ljudi je pripoved o začetkih in rojstvu slovenske športne intelektualne elite, slovenskem vitalizmu, osvajanju sveta ter nacionalnem ponosu.

Sončno vreme in višje temperature so prebudili naravo in prišel je čas za letošnji deseti, jubilejni Festival alpskega cvetja v Bohinju. Večdnevna prireditev ponuja raznolik program in Slovenija danes bo v vaše domove prinesla utrinke sobotnega dogajanja. Sprehodili se bomo po bohinjskih kulinaričnih zgodbah, se prepustili etnološkemu izročilu s folklorno dediščino in z rokodelskimi opravili naših prednikov ter preverili, katere užitne rastline rastejo na bohinjskih travnikih. Pogledali si bomo prvi spomenik vremenu v Evropi in prisluhnili spominom, ki jih je z obiskom Bohinja ustvarila pisateljica Agatha Cristie.

V magistrskem delu želim preučiti postopek obračuna plač in postopek javnega naročanja ter preveriti stanje notranjih kontrol v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Namen je ugotoviti, ali so notranje kontrole na teh dveh področjih vzpostavljene in delujejo tako, da pravočasno in uspešno preprečujejo pojavljanje napak in nepravilnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela so podane splošne opredelitve teoretičnega okvirja notranjih kontrol, pravne podlage in odgovornosti za vzpostavitev notranjih kontrol in delovanje le teh. V drugem delu magistrskega dela sem s pomočjo opazovanja prikazala dejanski potek izvajanja postopkov nabave in obračun plač in preverila, kje v postopkih obstajajo notranje kontrole. Glede na dejanski potek procesov, sem izdelala oceno delovanja notranjih kontrol. Na podlagi izdelane ocene sem podala predlog izboljšav. Pri pisanju magistrskega dela sem se upirala na literaturo domačih in tujih avtorjev. V nalogo pa sem vključila tudi znanje pridobljeno na podiplomskem študiju ter izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu v Javnem zavodu Triglavski narodni park.

Diplomsko delo predstavi krajinsko planiranje kot metodo za načrtovanje in upravljanje širših zavarovanih območij na primeru Triglavskega narodnega parka (TNP). TNP je izredno pomembno območje naravne in kulturne dediščine, saj gre za največje in najstarejše zavarovano območje pri nas, ki je hkrati tudi pomemben del slovenske identitete. Naloga obravnava območje občutljivo za vplive razvoja, kjer prihaja do konfliktov med interesi različnih deležnikov. Za uspešno načrtovano in upravljano zavarovano območje je usklajena raba prostora ključnega pomena, krajinsko planiranje s svojimi metodami pa lahko učinkovito pripomore k dosegu le-tega. V praktičnem delu naloge je prikazana metoda za odločanje o posegih v prostor. Na podlagi analize ranljivosti je izdelan model ranljivosti za turizem za celotno območje TNP, analiza privlačnosti in ustreznosti pa je izdelana za ožje območje – Tolmin. Tolmin je izbran na podlagi preučenega gradiva in na podlagi modela ranljivosti, saj gre za območje manjše ranljivosti in hkrati manjše turistične prepoznavnosti. Analizi privlačnosti in ustreznosti sta izdelani za dva konkretna predloga turistične dejavnosti – turistično kmetijo in samooskrbno turistično naselje.

Konjeniški turizem se razvija in postaja vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost tudi znotraj varovanih območij narave. V Triglavskem narodnem parku (TNP) klub nekaterim že potrjenim aktom (Načrt upravljanja TNP, območni načrti Zavoda za gozdove) in projektom, ki se navezujejo na konjeništvo kot turistično ali rekreativno dejavnost, še vedno ni v naravi označene konjeniške poti. Planota Pokljuka je del zavarovanega območja TNP, na katerem imajo poleg turizma različne interese naravovarstveniki, gozdarji in kmeti, zato je treba poiskati ravnotežje med njimi. V diplomski nalogi sem s pomočjo ankete, pregleda primerov iz tujine in razgovorov z ljudmi, ki so povezani s konjeniško dejavnostjo, ter s predstavniki stroke, pridobila informacije o navadah jezdecev in o težavah s katerimi se soočajo. Izdelala sem predlog krožne konjeniške poti, zasnovala počivališče ter izdelala primer brošure, ki bi konjenike informirala o obiskovanju zavarovanega območja s konji. Opozorila sem na prisotnost vseh uporabnikov prostora, tj. konjenikov, pohodnikov in kolesarjev, ter na potrebo po večji strpnosti med posameznimi skupinami, ki jo lahko dosežemo z ustrezno ureditvijo, predvsem označitvijo poti. V nalogi sem proučila tudi možnosti ponovnega oskrbovanja planinskih postojank s konji.

Širša zavarovana območja predstavljajo enega najstarejših in najpomembnejših inštrumentov varstva narave, vendar imajo zaradi drugih % kulturnih, družbenih in gospodarskih % razsežnosti tudi pomembno razvojno vlogo. Zavarovana območja so dinamičen in spremenljiv odprt prostorski sistem, zato sta uspešna varstvo in razvoj pogojena z načrtnim in odgovornim upravljanjem. Programsko vsebinska podlaga upravljanja je upravljavski načrt. Naloga je ciljno usmerjena v opredelitev kakovostnega in medsektorsko usklajenega upravljavskega modela zavarovanih območij. Raziskava obsega proučitev vloge in pomena načrta upravljanja ter njegovega razmerja do drugih razvojnih programskih in sektorskih dokumentov. Preverjene so bile pravne podlage, mednarodne pogodbe, direktive in konvencije, praksa upravljavskega načrtovanja v Sloveniji ter predstavljena primerjava dveh zavarovanih območij v alpskem prostoru. V razmerju do vsebin zavarovanih območij so bili obravnavani programski dokumenti, prostorski akti in načrti rabe naravnih dobrin. Z anketo med različnimi strokovnjaki so bile prepoznane pridobljene izkušnje ter mnenja, stališča in pogledi o nadaljnjem varstvu, razvoju in upravljanju zavarovanih območij. Posebna pozornost je bila namenjena Triglavskemu narodnemu parku. Ugotovitve raziskave kažejo, da zavarovana območja niso varstveni rezervati, temveč potencial, ki lahko spodbuja in krepi tudi vzdržni razvoj širše regije. Predlagan je pristop upravljavskega načrtovanja, ki s strokovnimi analitičnimi podlagami celovito in interdisciplinarno obravnava območje, ki presega sektorski pristop, ki zagovarja aktivno participacijo zainteresiranih pri pripravi in izvajanju načrta upravljanja in ki je sposobno ustreznega in pravočasnega prilagajanja bistveno spremenjenim razmeram.