Digitalna knjižnica

Glas ljudstva nam kaže strinjanje ali nestrinjanje večine na zastavljeno vprašanje. Da se z večino manipulira z lahkoto, se ve, odkar svet stoji. Mobinga si ni izmislil kapitalizem v zadnjih dvajsetih letih, morda je novo le spretno manipuliranje z besedo samo. Ker običajno sodim po sebi, se mi postavlja vprašanje, kako naj vprašani glasujemo, ko pa na svetu obstaja neskončna množica vprašanj, sama (in prepričana sem, da še kdo) pa se spoznam na tako malo stvari! Bom glasovala tako, kot me bo uspešno zmanipuliralo okolje? Je to prav?

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Slovenija, od kod lepote tvoje?; Biosferno območje Julijske Alpe; Odkrijte okuse Naravnega parka Julijsko predgorje; Dolina Loške Koritnice.

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

Svizec je simbol visokogorja. Njegovi klici so znanilci poletja v hribih. Igra mladičev na pobočju je lahko vrhunec izleta v gore. Je pa tudi velika talna veverica. Je glodavec, ki lahko 8 mesecev na leto prespi. Je ena od redkih vrst, ki lahko preživi, če ji telesna temperatura pade pod 10 stopinj. Je žival, ki se lahko prehranjuje celo s strupenimi rastlinami.

Če si edini sesalec na Zemlji, ki je sposoben pravega leta, če si, nasprotno od večine živih bitij, dejaven ponoči, če se v prostoru orientiraš samo po sluhu, če lahko s pomočjo ultrazvoka zaznaš nit, tanko kot človeški las, če tvoja telesna temperatura pozimi pade tudi za 20 stopinj in to preživiš, nisi superjunak iz risanke, ampak navaden netopir.

Peščica lovskih kolegov je leta 1972 družno ugotovila, da slovenskemu gozdu nekaj manjka. Sledil je edinstven splet okoliščin, ki se je leta 1973 uspešno zaključil z dejanskim izpustom šestih risov z območja slovaških Karpatov v kočevske gozdove. Zgodba o uspehu je plod sodelovanja peščice odločnih ljudi, ki so že v tistem času vedeli, kaj prisotnost risa v gozdu pomeni za naravo. Naselitev se je kasneje izkazala za najuspešnejšo v Evropi, kot posebnost pa velja izpostaviti, da so risa takrat naselili lovci oziroma lovske organizacije. V tem pogledu je zgodba še kako edinstvena. Film govori o pomemebnem mejniku v zgodovini Slovencev: o odločitvi takratnih pionirjev naravovarstva, lovcih (risovih legendah), ki so naravi želeli vrniti nekaj, kar je iz le-te nekoč izginilo. Lovci še danes dosledno spremljajo in beležijo stanje risov v Sloveniji. In ravno to njihovo početje je izhodišče za nastanek zgodbe o Risovih legendah. Pisanje pisem, dnevnikov in poročil nas simbolično spremlja skozi celotno filmsko pripoved, saj je vestno beleženje podatkov značilna lastnost naravovarstvenika in gledalcu želimo prikazati, da je tovrstno delo posameznikov še kako pomebno za ohranitev ogroženih živalskih vrst v slovenskih gozdovih.

Načrt je bil nekoliko drugačen. Kdorkoli je že imel več kot dan ali dva opravka s triletnikom, ve, da z njim/njo zdrži le malo "odraslih načrtov". Namen je bil priti na Prehodavce v dveh dneh. Drugi dan naj bi nama nasproti prišel oskrbnik iz Zasavske koče, sina zavihtel na ramena in ga v peti prestavi ponesel proti svojemu poletnemu domu. Za spremembo tega načrta ni bil kriv le triletnik, je pa s svojo zagnanostjo in željo doseči cilj pripomogel k odločitvi.

Učna tema Triglavski narodni park je obravnavana tako, da so vključeni vsebine in cilji učnega načrta geografije in biologije. Predstavljena je izvedba dveh učnih ur v 9. razredu. Vključeni so elementi formativnega spremljanja pouka, poudarek je na samostojnem delu učencev. Učencem sta bili uri všeč in bi si pri pouku želeli več takih povezav in aktivnosti. Učiteljici pa ugotavljata, da je taka izvedba omogočala bolj celosten pristop k obravnavani temi in da sta bili s tem tudi vzor učencem za timsko delo.

V članku avtorji opisujejo in širši javnosti predstavijo dragoceno naravno vrednoto Triglavskega anrodnega parka macesnov pragozd Macesnje.

Priročnik za načrtovanje interpretacije dediščine ob gorenjskem delu ceste na Vršič.

Da bi razumeli, kaj se v Triglavskem narodnem parku dogaja – kar je v nasprotju z vsebino naravovarstveno zavarovanega območja najvišjega ranga – so opisi konkretnih primerov neprimernega ravnanja ne le potrebni, ampak tudi nujni. Prav je, da Planinski vestnik prinaša tudi polemične članke ter s tem opozarja na napačno razumevanje, kaj naravovarstveno zavarovana območja so, ter nas svari pred nepravilnimi ravnanji.