Digitalna knjižnica

Dokumentarni film o nastanku in pomenu kapelice, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna – zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in smrtjo. Ujetniki so gradili hitro. Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, znanje alpskega naroda. 8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro – Ogrske monarhije. Ostala pa je Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.

Prvi del naloge postavlja teoretični okvir vključevanju javnosti, začenši s pojmi komunikacije, javnosti in deležnikov. Vključevanje javnosti umesti v širši kontekst participativne demokracije in predstavi zakonsko podlago vključevanju deležnikov v postopke odločanja o javnih zadevah v Sloveniji. Na kratko se posveti razvoju teorij vključevanja javnosti, ki kažejo na to, da so se ljudje sredi 20. stoletja bolj začeli zavedati svojih pravic in možnosti/priložnosti ter uveljavljanja le-teh. Podaja pozitivne in negativne vidike vključevanja javnosti ter priporočila, kako prve doseči, oziroma kako se soočiti s slednjimi. Nadalje pa se osredotoči še na specifike vključevanja javnosti v sprejemanje odločitev na področju varstva okolja in narave ter prostorskega načrtovanja. Drugi del naloge pozornost usmerja na področje zavarovanih območij in upravljanja z njimi. V Sloveniji imamo zavarovanih kar dobrih 13 % površine Slovenije; od skupno 45 krajinskih parkov, treh regijskih parkov in 1 narodnega parka pa ima profesionalno urejeno upravljanje le 10 zavarovanih območij. Ključni dokument za življenje in razvoj zavarovanega območja je načrt upravljanja, ki je rezultat načrtovanja upravljanja. V prepletu teorije in praktičnih priporočil naloga predstavlja vsebine načrta upravljanja ter posamezne faze v procesu načrtovanja upravljanja, vključno z dejavnostmi načrtovanja upravljanja in dejavnostmi vključevanja deležnikov. V zadnjem poglavju se teorija prenese v prakso. S študijama primerov pilotnega območja Pohorje in Triglavskega narodnega parka sta predstavljena konkreten pristop in celotni proces vključevanja deležnikov v pripravo osnutkov načrtov upravljanja omenjenih zavarovanih območij.

O Načrtu upravljanja TNP za obdobje 2016-2025

V tej številki časopisa si lahko preberete: Programski dokument TNP 2016-2025; Center TNP Bohinj novost med info središči; Tolmin je bil izbran za Alpsko mesto leta 2016; Planina Laška seč; Velike zveri v Triglavskem narodnem parku; Gozdovi v Triglavskem narodnem parku; Delo na domači kmetiji je prednost.

V diplomskem delu so uvodoma predstavljena metodološka izhodišča, ki izhajajo iz izbranih teorij avtorjev T. Lee, J. Middleton in strokovnih sodelavcev Javnega zavoda Triglavski narodni park, in se ukvarjajo z različnimi pogledi, kako pripraviti kakovosten načrt upravljanja za zavarovana območja. V prvem delu je predstavljen Triglavski narodni park ter njegovi cilji in nameni. V nadaljevanju so opisane zakonske obveznosti za pripravo in vsebinski obseg načrta upravljanja. Cilji diplomskega dela so opisati postopek priprave, predstaviti in analizirati vse faze pri pripravi načrta upravljanja, ter opozoriti na različne probleme in razvojne trende, ki jih je treba z upravljavskimi nalogami in aktivnostmi vsebinsko rešiti, ter doseči zastavljeno varstvo narave in trajnostni razvoj. Naloge morajo biti oblikovane tako, da bodo z opredeljenimi nosilci in časovnimi roki tudi izvedljive. Za izvajanje načrta upravljanja je zadolžen tako upravljalec narodnega parka kakor tudi drugi deležniki v prostoru, njegovo ustreznost pa je treba spremljati z objektivno merljivimi kazalniki. Ključno je, da je načrt upravljanja pripravljen tako, da je usklajen z veljavnimi predpisi, da obsega varstvene in razvojne vsebine v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter da se v njem prepoznajo tudi lokalne skupnosti, saj je narodni park prostor, v katerem je treba domačemu prebivalstvu zagotoviti ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere.

Magistrsko delo obravnava problem pomanjkanja programa znotraj Triglavskega narodnega parka in posledičnega propada še obstoječih programov. Z analizo sistemov lesene, trajnostne in samozadostne gradnje poskuša magistrsko delo dokazati, da je gradnja na območju, ki je nacionalnega pomena in velja za enega najbolj zaščitenih ne samo mogoča, ampak celo smiselna. Objekt se poskuša s sodobno formo približati vernakularnim arhitekturnim vrednotam območja in se vanj čimbolj vklapljati, a hkrati izražati moderen in samostojen duh. Projekt je zasnovan tako, da v samo naravno strukturo okolja čim manj posega in mu ne odvzema, vendar kvečjemu dodaja na kvaliteti. Z razvojem takšnega programa se poskuša ugotoviti zmožnost napajanja in vzdrževanja širšega okolja narodnega parka.

Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Ponaša se z izrednim vodnim bogastvom, ki ga povzroča nadpovprečna statistika letnih padavin, kaže pa se v velikem številu raznovrstnih vodnih teles, ki se poleg pomembnega vira pitne vode izrabljajo v najrazličnejše ekonomske namene (turizem, energetika, šport in rekreacija). Razvoj omenjenih, s hidrološkim krogom povezanih gospodarskih panog, je tako močno odvisen od hidrološkega stanja območja Triglavskega narodnega parka v prihodnosti. V zadnjih desetletjih se, tudi zaradi človekovega vpliva, podnebje in z njim hidrološke razmere spreminjajo. Vplivi teh sprememb so glede na geografsko lego različni, za severozahod Slovenije, kjer leži Triglavski narodni park, pa velja, da se temperatura dviga, višina padavin in snežne odeje pa se zmanjšuje. Pogostejši so oz. bodo nenadni in ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo plazove, erozijo, poplave, suše in druge naravne nesreče. V diplomski nalogi je predstavljen vpliv predvidenih podnebnih sprememb na razvojni potencial športnorekreacijskih dejavnosti znotraj narodnega parka, katerih pogoji izvajanja so tako ali drugače povezani s hidrološkim krogom oz. vodo v katerikoli pojavni obliki (dež, sneg, led, vodna telesa). Zastopanost posamezne športne in rekreativne dejavnosti je grafično predstavljena s pomočjo GIS orodij. Jedro naloge je projekcija izbranih vplivnih klimatoloških in hidroloških spremenljivk v Triglavskem narodnem parku za leto 2030 s pomočjo ekstrapolacije obstoječih meritev in posledična ocena vpliva pričakovanih podnebnih sprememb na razvojne možnosti obravnavanih športnih aktivnosti. Na podlagi rezultatov analize so podani predlogi za strateško športno-turistično usmeritev Triglavskega narodnega parka glede na pričakovane smernice podnebnih sprememb.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Kako je živeti z zavedanjem, da je vsak dan lahko tvoj zadnji?

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je prednostno namenjena strokovnjakom s področja gozdarstva in varstva narave, vendar pa je lahko dobrodošlo čtivo tudi tiste, ki jih ta tematika zanima. V publikciji so obravnavane ekološke značilnosti gozdov v narodnem parku, prikazano je stanje gozdnih sestojev in njihova razvojna dinamika, predstavljene so pomembnejše živalske vrste, ki jih najdemo v gozdnem prostoru, značilnosti gospodarjenja z gozdovi in upravljanja s prostoživečimi vrstami ter njihov naravovarstveni pomen, predstavljena je mnogonamenska vloga gozdov, razvojne priložnosti in izzivi za prihodnje upravljanje z gozdovi.