Digitalna knjižnica

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.

V slovenskem gorskem svetu se nahaja 181 planinskih koč, bivakov in zavetišč. Med temi jih je 52 postavljenih na območju Julijskih Alp. Obratovanje planinskih koč, obisk planincev ter oskrbne vožnje predstavljajo za gorsko okolje obremenitve zaradi onesnaževanja (ravnanje z odpadnimi vodami, energetska oskrba, odpadki) in motenj (hrup, nemir). Največ planinskih koč in poti se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka, s tem da je to edini narodni park v Sloveniji. Pričujoča naloga poskuša s kvantitativnimi metodami proučiti vzročno-posledično zvezo med številom obiskovalcev in številom oskrbnih voženj v gorah ter predlagati rešitve za boljše upravljanje z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. V nalogi smo na primeru 14 izbranih planinskih koč v Triglavskem narodnem parku raziskali povezavo med številom obiskovalcev in pogostostjo oskrbe. Statistično potrjeno je bilo, da se število oskrbnih voženj pri vseh tipih oskrbe (helikopter, avto, tovorna žičnica) linearno zvišuje s številom obiskovalcev. Prav tako se s številom obiskovalcev linearno veča tudi količina pripeljanega tovora. Frekvenca oskrbe in posledični pritiski na okolje so največji pri kočah okoli Triglava. Na podlagi rezultatov predlagamo ukrepe, ki bi lahko zmanjšali število oskrbnih voženj.

Prispevek o poteku aktivnosti projekta Spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura 2000 (NAT2CARE).

V prispevku so predstavljena priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih Slovenije, s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti, na primeru Triglavskega narodnega parka in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja in vožnje s štirikolesniki) upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, varovalne režime različnih zavarovanih območij in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblikrekreacije na prostem. V prispevku je ocenjeno, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v izbranih zavarovanih območjih trajnostne.

Naravni pojavi, kot so zemeljski in snežni plazovi, so gotovo nekaj najbolj uničujočega za človeka, hkrati pa razkrijejo marsikaj zanimivega. To velja tudi za plazišče Stože, ki je nastalo ob obilnem deževju sredi novembra leta 2000. Velik zemeljski plaz je odkril veliko najdišče fosilov in mineralov, ki ga redno obiskujejo geologi, paleontologi in vneti zbiralci.

V prispevku so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih v Sloveniji in tujini na primeru Triglavskega narodnega parka. V prispevku ugotavljamo, katere oblike rekreacije na prostem so z vidika domačinov in obiskovalcev v zavarovanem območju trajnostne.

Knjiga je posvečena 240. obletnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. Prinaša prek trideset poglavij, ki osvetljujejo nova spoznanja raziskovalcev in poznavalcev Triglava kot gore, mita in simbola. Triglav in Triglavsko pogorje sta predstavljena z geografskega, zgodovinskega, etnološkega, pa tudi športnega in gorniškega vidika.

V severovzhodnem prigorju Julijskih Alp nad vasjo Krnica pod Srednjim vrhom v dolini Radovne smo našli novo nahajališče toploljubne pontsko-sredozemske (južno­evropsko-zahodnoazijske) vrste Buglossoides purpurocaerulea. To je do zdaj edino nahajališče v Triglavskem narodnem parku in najbolj severovzhodno nahajališče v Julijskih Alpah, v območju z razmeroma hladnim alpskim podnebjem. Popisali smo jo v sestoju toploljubnih listavcev, črnega gabra in malega jesena, ki ga za zdaj uvrščamo v asociacijo Fraxino orno-Ostryetum carpinifoliae. V tej združbi, a tudi v toploljubnih bukovih gozdovih, v podobnih geoloških razmerah, a v toplejšem in bolj vlažnem podnebju, uspeva ta vrsta tudi v jugozahodnem prigorju Julijskih Alp nad Baško dolino in v okolici Tolmina.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Biosferno območje Julijske Alpe; Vodi krog; Ribe ne sodijo v visokogorska jezera; Cike s sončne strani Soče; Stavbna tipologija, kobariško- tolminski stavbni tip; Obisk Biosfernega območja Julijske Alpe; Urejanje parkovnih poti 2017; Informacijska mesta Triglavskega narodnega parka v letu 2017; Sodelovanje v projektih YOUrALPS in Živimo z gozdovi.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Varnost je temeljna prvina obstoja in razvoja človeka od davne preteklosti do danes, katere ideja je bila še nedavno ujeta v tradicionalno zasnovo vojne, obrambe in vojaških predpostavk. Danes celostna narava sodobne varnosti zajema vse tipe pojavnih oblik družbenega življenja, kar predpisujemo doseženi stopnji družbenega razvoja v 90-ih letih. Obdobje po drugi svetovni vojni sta zaznamovala predvsem procesa industrializacije in urbanizacije, ki sta hitro napredovala.

Razumevanje problema je mogoče razložiti na konkretnem primeru obnove Bivaka II na Jezerih. Ta primer nam je lahko šola in izhodišče za uspešne zgodbe v prihodnje.