Digitalna knjižnica

Miran Bremšak (1961–2017): Quem dii diligunt adulescens moritur (Mlad umrje, kdor od bogov izbran je).

V Triglavskem pogorju, predvsem na pobočjih in planotah zahodno od Triglava (Glava v Zaplanji, Vrh Zelenic) smo našli nova nahajališča treh redkih vrst v flori Sloveniji, Crepis terglouensis, Cerastium uniflorum in Geum reptans in fitocenološko popisali njihova rastišča. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami, v katerih uspevajo omenjene vrste drugod v Vzhodnih in Jugovzhodnih Alpah, smo opisali dve novi asociaciji Crepido terglouensis-Potentilletum nitidae (zveza Thlaspion rotundifolii) in Saxifrago carniolicae-Cerastietum uniflorae (zveza Arabidion caeruleae).

Opisujemo nova nahajališča vrste Geranium lucidum v Trnovskem gozdu in njeno nenavadno pojavljanje v dolini zgornje Soče med vasema Soča in Trenta v Julijskih Alpah. V Trnovskem gozdu so njena nahajališča skalnati altimontanski bukovi gozdovi, ki jih uvrščamo v asociacijo Isopyro-Fagetum, deloma tudi meliščne združbe, v spodnjem delu doline Trente pa ruderalizirana travišča in kamnite groblje v bližini človekovih bivališč oz. med prometnico in reko Sočo. Menimo, da so ta nahajališča najbrž sekundarna ali subs- pontana. Njena semena bi v Trento lahko prinesla divjad (jelenjad), lahko je bilo vsebovano v mešanicah zemlje okrasnih rastlin, manj verjetno tudi v krmi za konje v času prve svetovne vojne ali v materialu za vzdrževanje cest. Drugod v Sloveniji podobnega subspontanega pojavljanja te vrste do zdaj niso opisali, v svetovnem merilu pa je zanjo znano invazivno širjenje zunaj naravnega areala.

Teče dvainosemdeseto leto, odkar je Miha Čop, jeseniški starosta in dolgoletni predsednik jeseniške podružnice Turistovskega kluba Skala, leta 1935 dal idejo za postavitev Bivaka II na Jezerih pod Rokavi. Mesto so izbrali nekoliko nie od Šplevte, na Gruntu na Jezerih, načrte je izdelal Karel Korenini, temelje so izkopali junija 1936, bivak pa je bil dokončan leta 1937.

Pogovor s Petrom Dakskoblerjem: Tolminec Peter Dakskobler, ki je bil več let načelnik turnokolesarskega odseka pri Planinskem društvu Tolmin, je ena od gonilnih sil Soča Outdoor festivala, v okviru katerega je organiziral tudi gorskokolesarski maraton. Je novi predstavnik Slovenskega gorskokolesarskega konzorcija (www.odprimopoti.si). Cilj tega združenja je med drugim doseči legalizacijo kolesarjenja na nekaterih planinskih poteh na način, ki bi zadovoljil tako kolesarje kot pohodnike. Sogovornik pravi, da bo za to treba še kar veliko časa, dobre volje in sposobnosti prisluhniti vsem vpletenim, da pa mesta predstavnika konzorcija ne bi sprejel, če ne bi verjel v uspeh.

V današnjem času, ko število ljudi po svetu narašča, postaja varovanje in ohranjanje narave vedno bolj pomemben cilj, h kateremu stremijo države po vsem svetu. Zavarovana območja trenutno pokrivajo okoli desetino površine zemlje, povečuje pa se tudi pomen upravljanja teh območij. Ustrezno upravljanje ima velik vpliv na doseganje ciljev zavarovanih območij in na razvoj lokalnih skupnosti. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki je bil ustanovljen z namenom ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot. Zakon o Triglavske m narodnem parku določa, da je upravljavec javni zavod, ki v upravljanje narodnega parka vključuje tudi parkovne lokalne skupnosti, prebivalce narodnega parka, lastnike zemljišč v narodnem parku in zainteresirano javnost. Upravljanje Triglavskega narodnega parka predstavlja poseben izziv za upravljavca, saj mora skrbeti za ohranjanje naravnih in kultur nih vrednot na eni strani in usklajevati želje ter potrebe lokalnih skupnosti na drugi strani. Raziskovali smo odnos med državo in lokalnimi skupnostmi na primeru upravlja nja Triglavskega narodnega parka in poskušali ugotoviti, ali bi decentralizacija upravlja nja Triglavskega narodnega parka pomenila večje zadovoljstvo lokalnih skupnosti ter vodila v učinkovitejše upravljanje parka. Učinkovito upravljanje parka in doseganje ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen, je možno le, če so akterji, ki delujejo na območju parka, povezani v sistem, ki ima ustrezno podporo v zakonskih dokumentih.

Študija obravnava gibanje in rabo prostora gamsa (Rupicapra rupicapra L.) Triglavskega narodnega parka. Na območju Triglavskega narodnega parka smo z GPS-telemetrijskim spremljanjem zbrali podatke o okvirno celoletnem gibanju treh koz in enega kozla gamsa ter za območje raziskave pripravili 13 vektorskih GIS-plasti, ki opisujejo njegove topografske značilnosti, vegetacijsko podlago, oddaljenost od zatočišč oz. mest počitka gamsa (strmi tereni, rušje, gozd) in antropogenih dejavnikov. Pokazali smo, da na celoletni izbor življenjskega prostora gamsa v Triglavskem narodnem parku najmočneje vplivajo nadmorska višina, naklon in oddaljenost od najbližjega strmega terena, katerim sledijo še oddaljenost od najbližje pohodniške poti (oz. z njimi povezane motnje), najbližjega gozda in najbližjega rušja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Načrt upravljanja TNP- kaj sprejetje pomeni za prebivalce; Voda za v čevelj res ni dobra; Raziskovanje neznanega pod Pokljuko; Stavbna tipologija v Triglavskem narodnem parku; Ekološka kmetija Černuta; Priprava strategije razvoja bohinjskih planin; Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Spremljanje in usmerjanje obiska v zavarovabem obmčju; Naravovarstvena nadzorna služba v poletni sezoni 2016; Informacijska mesta Triglavskega narodnega parka 2016.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov.