Digitalna knjižnica

Avtor obravnava svoji, v soavtorstvu napisani besedili o rekreaciji na varovanem območju Triglavskega narodnega parka, da bi ponovno premislil odnose med človekom in prostoživečimi živalmi. Poudarja spoznanja o ekologiji odnosov in socialnosti živali ter zgodovinah sobivanja ljudi in živali. Sprašuje se tudi, kakšna je lahko vloga etnološkega/ antropološkega pisanja v razmerah, ko organizacija znanstvenega dela ne dopušča poglabljanja in ne časa za premislek.

Avtorja uvodnega besedila zarisujeta kratko zgodovino raziskave Triglavskega narodnega parka, ki je bila osredinjena na različnost in večdimenzionalnost dediščinskih praks med deležniki v narodnem parku in drugimi socialnimi akterji. Opišeta in tematizirata prispevke raziskovalcev v kontekstu projektne konfiguracije. V razpravah, objavljenih v reviji Traditiones in drugod so raziskovalci in raziskovalke osvetlili nekatera ključna vprašanja in kulturno značilne in pomembne procese; s tem tudi prispevajo k globljemu razumevanju vsakdanjega življenja v Triglavskem narodnem parku kot zaščitenem območju.

Leta 1924 je bilo v Dolini Triglavskih jezer vzpostavljeno zavarovano območje. Danes je del osrednjega dela obsežnejšega Triglavskega narodnega parka. Dolini dajejo poseben pečat jezera, izstopa pa tudi po drugih naravnih posebnostih. V okviru nežive narave so predstav ljene nekatere njene geološke, reliefne in vodne značilnosti, v okviru žive narave pa rastje, s poudarkom na botaničnih značilnostih in gozdu. Knjiga predstavlja tudi človekovo prisotnost in njegov vpliv na videz pokrajine.

Vse več ozaveščenih ljudi želi doživljati naravo nedotaknjeno in jo s svojo prisotnostjo in ravnanjem čim manj zmotiti. Dobrine, ki nam jih ne bi bilo treba zapraviti, niso le pitna voda in čisti zrak, ampak tudi tišina in temno nočno nebo. V dolinah smo v zadnjih desetletjih namestili na javne in zasebne površine obilo nepotrebnih in neustreznih svetlobnih teles. Kvarijo nam nočno nebo, ta čudoviti oder narave z mnogimi nebesnimi predstavami in pojavi. Danes so gore v jasnem vremenu in nočeh brez Lune še zadnje območje, kjer lahko s prostim očesom ugledamo Rimsko cesto in kjer še edino lahko v globine.

V tej številki časopisa si lahko preberete: O rojstvu Triglavskega narodnega parka; Simona Vrevc; Stavbna tipologija v narodnem parku; Dnevi Evropske kulturne dediščine (DEKD); Sledenje volkov; Lepi čeveljc; Triglavska roža ponovno deluje že skoraj pol let; Dom Trenta na prehodu v tretje desetletje; Mladi nadzorniki v letu 2014.

V zaključnem delu je predstavljeno območje Triglavskega narodnega parka in njegova pestra geomorfološka dediščina, ki se odraža v visoki stopnji geodiverzitete. Glavni cilj je opisati fizične in turistične lastnosti najbolj turistično urejenih geomorfoloških vrednot in predlagati nadaljnji razvoj v tej smeri. Na podlagi preučitve obstoječe literature je poleg značilnosti Triglavskega narodnega parka in turizma na tem območju, predstavljena stopnja varovanja, turistična urejenost in dostopnost posameznih geomorfoloških vrednot. Na podlagi terenskega dela pa je bil podan predlog nove parkovne poti v Bohinju. Z analizo turistične urejenosti pridemo do ugotovitve, da je geomorfološka dediščina v Triglavskem narodnem parku za obiskovalce urejena kot del parkovnih poti, plačljivih ogledov ali označena z informacijskimi pojasnjevalnimi tablami. Večina geomorfološke dediščine na območju parka za obiskovalce ni urejena, saj je težko dostopna ali ranljiva.

Bil je eden tistih dni, ki so novembru dali pregovorno ime o pustem, deževnem in meglenem mesecu, zato obiskovalcev gora ni bilo prav veliko. Bil je čas gorskega miru in samote in bil je čas gamsjega prska, ko so oživeli pravi prebivalci gorskega sveta, gamsi. Na snegu, ki je že narahlo pobelil gorsko pokrajino, so izstopali s svojo temno, skoraj črno barvo.

Pravijo, da se mora vsak pravi Slovenec vsaj enkrat v življenju povzpeti na Triglav. Triglav je simbol Slovenije, ki stoji v samem srcu njenega edinega narodnega parka. Ta, z vseh strani veličastna gora, je tudi eden od razlogov, da ljudje z vsega sveta obiskujejo Slovenijo.

V diplomski nalogi je predstavljen problem onesnaţenja zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka z odpadnimi komunalnimi vodami. Čeprav večina ljudi problema ne zaznava, so posledice onesnaţenja vod na zaščitenem območju nazorno vidne na visokogorskih jezerih in v niţinskih izvirih. Vodni viri v bliţini planinskih postojank ali kmetijskih zemljišč kaţejo očitne znake prenasičenosti s hranili. Prav tako pa v visokogorskih jezerih predstavljajo ogroţenost naravnih sistemov neavtohtone rastlinske in ţivalske vrste, ki jih je človek nepremišljeno izpustil v naravno okolje. V diplomski nalogi so podana zakonska določila, ki vsebujejo tematiko odpadnih vod, predstavljeni so sistemi za obdelavo odpadnih vod na območjih razpršene poselitve in pri planinskih postojankah. Ker enotni sistem za čiščenje odpadnih vod na celotnem območju ni mogoč, sem tekom raziskovanja oblikoval najprimernejše sisteme za obdelavo odpadnih vod tako iz ekološkega kot iz trajnostnega vidika.

Zaradi sodobnega hitrega tempa življenja danes v ospredje prihajajo tiste oblike rekreacijskih dejavnosti, ki se odvijajo na svežem zraku in tako krepijo duha in telo. Dolina Triglavskih jezer s svojo slikovito naravo že dolgo predstavlja eno izmed najbolj obiskanih visokogorskih območij v Sloveniji. Številne rekreacijske oblike in planinske postojanke v Dolini Triglavskih jezer pa na žalost puščajo svoj pečat, in sicer v obliki onesnaževanja, turistične infrastrukture, erozije pohodniških poti, izgube naravnih habitatov, povečanega pritiska na ogrožene živalske vrste in povečane ranljivosti za gozdne požare. Še posebno občutljive na onesnaževanje so vode. Te predstavljajo velik delež vodnega potenciala Slovenije, saj se podzemno pretakajo v Savico, naprej pa v Bohinjsko jezero in Savo Bohinjko … Zato moramo ustrezno skrbeti za njihovo čistočo na tem območju.

Diplomsko delo obravnava športno plezanje v naravnih plezališčih Triglavskega narodnega parka, njegove značilnosti in geografsko problematiko, ki zadeva različna področja in vidike. Tako plezalci kot Triglavski narodni park se soočajo z določenimi problemi na področju varstva narave, zakonodaje, pridobivanja dovoljenj za ureditev naravnih plezališč, odnosov z lokalnim prebivalstvom in drugimi rabami prostora. Športno plezanje v naravnih plezališčih ima določen vpliv na naravno okolje, kot ga ima tudi vsaka druga človekova dejavnost, vendar v Triglavskem narodnem parku z vidika varstva narave to ne predstavlja pomembnejše grožnje. Število naravnih plezališč in plezalcev je majhno in ne gre za množično udejstvovanje, poleg tega pa je športno plezanje veliko manj agresivno do okolja kot nekatere druge športnorekreativne dejavnosti. Sam pomen športnega plezanja v naravnih plezališčih Triglavskega narodnega parka se lahko poveča na področju vzgoje okoljske zavesti ter na področju turizma; slednje mora biti seveda v interesu Triglavskemu narodnemu parku.

V magistrskem delu je obravnavan položaj naravovarstvenih nadzornikov v Triglavskem narodnem parku (v nadaljnjem besedilu: TNP), njihove naloge, organiziranost, pristojnosti ter postopki dela ob izvajanju neposrednega nadzora v naravi. Posebej so izpostavljene spremembe ob uveljavitvi novega Zakona o Triglavskem narodnem parku (Ur. list RS, št. 52/2010, v nadaljevanju: ZTNP-1), s katerim se spreminja obseg in zahtevnost nalog naravovarstvenih nadzornikov. Za obravnavo te teme sem se odločil, ker se kot naravovarstveni nadzornik v TNP pri svojem delu vsakodnevno srečujem tako z vsebinskimi kot s postopkovnimi vprašanji glede izvajanja neposrednega nadzora v naravi.