Paša in predelava mleka v planinah Triglavskega narodnega parka : kulturna dediščina in aktualna vprašanja
V prispevku je orisan pregled planinstva oziroma planšarstva in s planšarstvom povezane kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka. Poudarjena so aktualna vprašanja, razhajanja, zbliževanja in premoščanja razlik med razumevanji in izkušnjami planšarstva in planšarske kulturne dediščine raznovrstnih deležnikov, od neposrednih akterjev v planinah do zastopnikov javnega interesa.
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Leto
2013
Tip
Izvirni znanstveni članek
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtor
Špela Ledinek Lozej
Ključne besede
kulturna dediščina, naravna dediščina, narodni parki, Triglavski narodni park, etnologija, ljudska kultura, slovenska ljudska kultura, planšarstvo
Tradicionalnost prireditev Kravji bal, Vasovanje in Kmečka ohcet v Bohinju s perspektive njihovih organizatorjev
Članek analizira predstave o tradicionalnosti sodobnih turističnih prireditev Kravji bal, Vasovanje in Kmečka ohcet. Primerja predvsem vsebine prireditev v času njihovega nastanka, v petdesetih in deloma tudi šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter v sodobnosti, pri čemer se med drugim posveča razumevanju "etnografske ustreznosti".
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Leto
2013
Tip
Izvirni znanstveni članek
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtor
Mateja Habinc
Ključne besede
kulturna dediščina, naravna dediščina, narodni parki, prireditve, Triglavski narodni park, etnologija, ljudska kultura, slovenska ljudska kultura, festivals, ljudske prireditve, Bohinj
Naravne, gospodarske, politične in demografske danosti Trente v Triglavskem narodnem parku
Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju.
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Leto
2013
Tip
Izvirni znanstveni članek
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtor
Peter Simonič
Ključne besede
kulturna dediščina, naravna dediščina, narodni parki, Trenta, Triglavski narodni park, etnologija, ljudska kultura, slovenska ljudska kultura, turizem
Upravljanje gorskih nevarnosti in tveganj v zavarovanih območjih : primer Triglavskega narodnega parka, Slovenija
Regionalni in prostorski razvoj Slovenije temelji na velikem deležu zavarovanih območij, ki prinašajo posebne zahteve za prostorske planerje. Za ponazoritev povezave med planiranjem v prostoru in upravljanjem zavarovanih območij je v prispevku obravan primer
Triglavskega narodnega parka (TNP), podrobneje predlog njegovega upravljavskega načrta za obdobje 2014–2023. Obravnavano je tudi, koliko se v predlogu upravljavskega načrta upoštevajo posebni pogoji, ki izhajajo iz ogroženih območij zaradi delovanja naravnih nevarnosti kot posebne vodarske strokovne
podlage za načrtovanje rabe prostora.
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, Zveza geodetov Slovenije
Leto
2013
Tip
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtor
Matjaž Mikoš
Ključne besede
naravna tveganja, naravni parki, naural parks, natural risks, prostorsko planiranje, Slovenija, Triglavski narodni park, Triglav national park, upravljanje voda, water management, zavarovana območja
Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer
V prispevku je opisana knjiga Geomorfološka dediščina v Dolini Triglavskih jezer. Knjiga ponuja razlago temeljnih pojmov geodiverzitete in geomorfolške dediščine ter z njima povezanega vrednotenja naravnih vrednost oziroma narave.
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, Zveza geografskih društev Slovenije
Leto
2013
Tip
Ni določena
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtor
Miha Pavšek
Ključne besede
ocene in poročila, Triglavski narodni park, geomorfologija, relief, geološka dediščina, varstvo narave
Energetska samozadostnost planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku
V oskrbi planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku z električno energijo je prišlo v zadnjih dvajsetih letih do izrazitega prehoda iz fosilnih virov na obnovljive vire energije. V poletju 2012 so imele vse preučevane postojanke nameščene sončne celice, nekatere tudi vetrne generatorje. Na podlagi analize energetske oskrbe postojank, upoštevajoč njihove potrebe po energiji, električno oskrbo in toplotno oskrbo, je bila izdelana tipizacija. Za postojanke, ki za proizvodnjo električne energije še vedno uporabljajo fosilna goriva, so predlagani ukrepi in izpostavljene prednostne naloge.
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto
2013
Tip
Izvirni znanstveni članek
Format
Dokument (PDF, DOC, ...)
Avtor
Urban Jensterle
Ključne besede
Julijske Alpe, obnovljivi energetski viri, planinske koče, preskrba z energijo, Slovenija, sončna energija, Triglavski narodni park
V tej številki časopisa si lahko preberete: Javna razgrnitev načrta upravljanja za TNP; Kozlički v Triglavskem narodnem parku; Kulturna krajina in stavbni členi; Mirko Kurinčič.
Popotniku, ki se za Bledom bliža ozki tesni Save Bohinjke, se na prvi pogled morda zazdi, da bo med Babjim zobom na jelovški in Galetovcem na pokljuški strani zmanjkalo sveta ali vsaj da naprej od tod ni nič zanimivega, temveč "samo" gozd in skale. A popotnik vztraja na udobni cesti. Vodi ga v ozko tesen, kjer na nasprotnem bregu opazi celo železniško progo. Torej "za devetimi gorami" vendarle nekaj je! In je res – Bohinj!
Vir
Planinski vestnik (PZS), Planinska zveza Slovenije
Učinki gorskega turizma v Julijskih Alpah, s poudarkom na trajnostnem razvoju, na primeru občine Bohinj
V okviru Slovenije predstavljajo Julijske Alpe izredno pomembno turistično območje. Za to območje je značilna dokaj visoka stopnja pokrajinske občutljivosti in zmerna, a naraščajoča pokrajinska obremenjenost. Zaradi povečanega turističnega in prometnega pomena ter postopnega prepoznavanja njihove ekološke in naravovarstvene vloge, so Julijske Alpe izredno občutljiva pokrajina. Občina Bohinj, ki v veliki meri leži znotraj Triglavskega narodnega parka, predstavlja občutljiv ekosistem, obenem pa tudi izjemno naravno in kulturno vrednoto. Razvoj turizma na območju Triglavskega narodnega parka mora zato nujno izhajati iz načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja.
Vir
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
Leto
2012
Tip
Diplomsko delo
Format
Spletna stran
Avtor
Nina Tucelj
Ključne besede
učinki turizma, Triglavski narodni park, varstvo narave, trajnostni razvoj turizma, naravovarstvo
Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp.
Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov.