Digitalna knjižnica

V zadnjih desetletjih izraziti vremenski ekstremi vse jasneje nakazujejo podnebne spremembe, z njimi pa pričakujemo tudi bistveno drugačne hidrološke razmere. Vplivi teh sprememb so v Sloveniji glede na geografsko lego različni; za severozahod Slovenije, kjer leži Triglavski narodni park (TNP), tako velja, da se temperatura zraka dviga, višina padavin in snežne odeje pa se v povprečju zmanjšuje. Pogostejši so oziroma še bodo nenadni in ekstremni vremenski pojavi. Zaznanim podnebnim spremembam bodo morali v svojih načrtih upravljanja slediti tudi upravljavci zaščitenih območij ter načrtovalci njihovega razvoja. V drugem delu prispevka je predstavljen vpliv predvidenih podnebnih sprememb na razvojni potencial vodnih športnorekreacijskih dejavnosti v TNP. Bistveni del prispevka je prikaz klimatoloških in hidroloških spremenljivk v TNP, ki so pomembne za razvoj obravnavanih vodnih športov, ter njihovih sprememb do leta 2030, določenih s pomočjo trendov njihovih merjenih vrednosti. V zaključkih so podani predlogi za strateško športno-turistično usmeritev TNP glede na pričakovane podnebne spremembe.

Triglavski narodni park (TNP) s svojimi začetki iz leta 1924, je obenem najstarejši in do danes edini narodni park v Sloveniji (840 km2 ali ~ 4% nacionalnega ozemlja). Odlikuje ga izredno vodno bogastvo, ki je posledica visokih letnih padavin, velikega deleža snežnih padavin ter geološke podlage, ki zmanjšuje površinski odtok in zadržuje velike količine podzemne vode. V parku je veliko vodnih teles (vodotoki, jezera, slapovi, izviri), ki so ne le pomemben lokalni vir pitne vode, temveč se tudi uporabljajo v najrazličnejše gospodarske in druge namene (turizem, energija, šport in rekreacija). V prispevku je sistematično predstavljena razširjenost izbranih značilnih vrst športne in rekreativne dejavnosti v TNP, ki so vezane na različne pojavne oblike voda (rafting, rečni bob, kajakaštvo, kanu, SUP, soteskanje, kopanje, plavanje, ribolov, smučanje, deskanje, tek na smučeh, turno smučanje in ledno plezanje). V drugem delu prispevka je ocenjen vpliv podnebnih sprememb na vodne športne aktivnosti v TNP.

V okviru raziskovalnega projekta Triglavski narodni park (Tnp). Dediščine, akterji – strategije, vprašanja in rešitve je avtor opravil raziskavo o tem, kako se dediščina parka kaže, ustvarja in predstavlja različnim deležnikom TNP oziroma kako jo ti sprejemajo v specifični govorici muzejev in muzejskih zbirk, ki delujejo v TNP in na njegovem obrobju. V članku podrobneje analizira nekatere najznačilnejše in/ali najzanimivejše interpretacije dediščine v publikacijah, na spletnih straneh in v nekaterih muzejih in muzejskih zbirkah v parku.

Avtor obravnava svoji, v soavtorstvu napisani besedili o rekreaciji na varovanem območju Triglavskega narodnega parka, da bi ponovno premislil odnose med človekom in prostoživečimi živalmi. Poudarja spoznanja o ekologiji odnosov in socialnosti živali ter zgodovinah sobivanja ljudi in živali. Sprašuje se tudi, kakšna je lahko vloga etnološkega/ antropološkega pisanja v razmerah, ko organizacija znanstvenega dela ne dopušča poglabljanja in ne časa za premislek.

Avtorja uvodnega besedila zarisujeta kratko zgodovino raziskave Triglavskega narodnega parka, ki je bila osredinjena na različnost in večdimenzionalnost dediščinskih praks med deležniki v narodnem parku in drugimi socialnimi akterji. Opišeta in tematizirata prispevke raziskovalcev v kontekstu projektne konfiguracije. V razpravah, objavljenih v reviji Traditiones in drugod so raziskovalci in raziskovalke osvetlili nekatera ključna vprašanja in kulturno značilne in pomembne procese; s tem tudi prispevajo k globljemu razumevanju vsakdanjega življenja v Triglavskem narodnem parku kot zaščitenem območju.

Leta 1924 je bilo v Dolini Triglavskih jezer vzpostavljeno zavarovano območje. Danes je del osrednjega dela obsežnejšega Triglavskega narodnega parka. Dolini dajejo poseben pečat jezera, izstopa pa tudi po drugih naravnih posebnostih. V okviru nežive narave so predstav ljene nekatere njene geološke, reliefne in vodne značilnosti, v okviru žive narave pa rastje, s poudarkom na botaničnih značilnostih in gozdu. Knjiga predstavlja tudi človekovo prisotnost in njegov vpliv na videz pokrajine.

Opisana je vaskularna flora in vegetacija Pokljuške soteske. Določili smo 5 gozdnih in 1 grmiščno združbo ter 262 taksonov vaskularne flore. Prevladuje srednjeevropska flora s 158 taksoni (60,3 %), ilirske flore je 11 (4,2 %) vrst, zavarovanih vrst je 14 (5,3 %), prisoten je še subendemit Saxifraga burseriana. Gozdne in grmiščno združbo uvrščamo v srednjeevropske fitocenoze, vendar so v nekaterih prisotne širše razširjene jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste.

Vse več ozaveščenih ljudi želi doživljati naravo nedotaknjeno in jo s svojo prisotnostjo in ravnanjem čim manj zmotiti. Dobrine, ki nam jih ne bi bilo treba zapraviti, niso le pitna voda in čisti zrak, ampak tudi tišina in temno nočno nebo. V dolinah smo v zadnjih desetletjih namestili na javne in zasebne površine obilo nepotrebnih in neustreznih svetlobnih teles. Kvarijo nam nočno nebo, ta čudoviti oder narave z mnogimi nebesnimi predstavami in pojavi. Danes so gore v jasnem vremenu in nočeh brez Lune še zadnje območje, kjer lahko s prostim očesom ugledamo Rimsko cesto in kjer še edino lahko v globine.

V tej številki časopisa si lahko preberete: O rojstvu Triglavskega narodnega parka; Simona Vrevc; Stavbna tipologija v narodnem parku; Dnevi Evropske kulturne dediščine (DEKD); Sledenje volkov; Lepi čeveljc; Triglavska roža ponovno deluje že skoraj pol let; Dom Trenta na prehodu v tretje desetletje; Mladi nadzorniki v letu 2014.

V zaključnem delu je predstavljeno območje Triglavskega narodnega parka in njegova pestra geomorfološka dediščina, ki se odraža v visoki stopnji geodiverzitete. Glavni cilj je opisati fizične in turistične lastnosti najbolj turistično urejenih geomorfoloških vrednot in predlagati nadaljnji razvoj v tej smeri. Na podlagi preučitve obstoječe literature je poleg značilnosti Triglavskega narodnega parka in turizma na tem območju, predstavljena stopnja varovanja, turistična urejenost in dostopnost posameznih geomorfoloških vrednot. Na podlagi terenskega dela pa je bil podan predlog nove parkovne poti v Bohinju. Z analizo turistične urejenosti pridemo do ugotovitve, da je geomorfološka dediščina v Triglavskem narodnem parku za obiskovalce urejena kot del parkovnih poti, plačljivih ogledov ali označena z informacijskimi pojasnjevalnimi tablami. Večina geomorfološke dediščine na območju parka za obiskovalce ni urejena, saj je težko dostopna ali ranljiva.

Bil je eden tistih dni, ki so novembru dali pregovorno ime o pustem, deževnem in meglenem mesecu, zato obiskovalcev gora ni bilo prav veliko. Bil je čas gorskega miru in samote in bil je čas gamsjega prska, ko so oživeli pravi prebivalci gorskega sveta, gamsi. Na snegu, ki je že narahlo pobelil gorsko pokrajino, so izstopali s svojo temno, skoraj črno barvo.

V prispevku je predstavljena soodvisnost med razvojem demografsko ogroženih naselij in pogostnostjo nesreč v gorah v Triglavskem narodnem parku v slovenskih Alpah. S pomočjo analiz statističnih podatkov Gorske reševalne zveze Slovenije, ogledov terena in prostorskih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije so bile izpeljane sintezne ugotovitve, ki ponovno definirajo obstoječi poselitveni vzorec gorskih zavetišč in pastirskih planin z namenom spodbujanja razvoja varnega visokogorskega pohodništva in tudi turizma. Dopolnjena mreža planinskih postojank je zasnovana kot nadgradnja obstoječega sistema zagotavljanja varnosti obiskovalcem visokogorja v TNP. Je hkrati nova oblika turističnih storitev kot priložnost za razvoj lokalnih ekonomij v demografsko ogroženih okoljih. Dvojnost funkcije (reševalna služba in turistična ponudba) znižuje investicijske in vzdrževalne stroške ter povečuje učinkovitost izrabe omrežja poti in postojank, zato je izvedljiva tudi v demografsko ogroženih območjih. Je eno izmed operativnih orodij za ustavitev nadaljnjega upadanja prebivalstva.