Digitalna knjižnica

Davorin Koren je človek, ki se s pašništvom in pridelavo sira ukvarja poklicno in zasebno. Po poklicu je živilski tehnolog, ki se je specializiral za sirarstvo. Zaposlen je kot vodja Službe za razvoj pri JZ Triglavski narodni park in v sklopu delovnih obveznosti med drugim obiskuje planine in kmetije, kjer sirarjem pomaga z nasveti pri težavah glede izdelave sira.

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Jelenjad v Triglavskem narodnem parku- v lovišču s posebnim namenom Triglav.

Dve leti je minilo od odprtja planinskega muzeja v Mojstrani, gotovo ene najpomembnejših pridobitev za vse ljubitelje gora in zgodovine človekovih dejavnosti, povezanih z njimi.

Kakor je Indija Koromandija prispodoba pravljične dežele blagostanja, kjer dobrote nikoli ne presahnejo, tako je Pokljuka, največja planota naših Julijskih Alp, sinonim za tuzemne lepote narave in neizčrpen vir navdiha svojim obiskovalcem. Le kje drugje lahko v enem samem dnevu doživite takšno krajinsko pestrost, sprostite dušo in telo skozi toliko aktivnosti in s seboj odnesete vznemirljive vtise! Kolobarjenje letnih časov vse te možnosti le še pomnoži, saj je na Pokljuki sezona ves čas na vrhuncu.

V Triglavskem narodnem parku (TNP) kot največjem zavarovanem območju v Republiki Sloveniji se naravovarstveni nadzor izvaja že od leta 1981. Njegova učinkovitost na ravni regulacije in izvajanja predpisov doslej še ni bila raziskana, zato je bila v letu 2011 opravljena poglobljena normativna, empirična, historična in primerjalnopravna analiza pooblastil nadzornikov, zlasti njihovega cilja, pravne narave, obsega in zahtevnosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so pooblastila predvsem prekrškovna in ne upravna, pogosto nejasna in le delno smiselno umeščena v kontekst javne službe in TNP kot javnega zavoda. Vendar se po novem zakonu o TNP iz leta 2010 ta pooblastila še povečujejo. Razkorak med zakonodajo in teoretičnimi spoznanji upravnopravne znanosti pa nujno vodi v (pre)nizko stopnjo učinkovitosti varstva področne javne koristi v praksi. V okviru raziskave je bil zato oblikovan predlog modela pooblastil nadzornikov de lege ferenda, ki naj bi omogočil optimalno zaščito ohranitve narave v zavarovanem območju, zlasti definiranje ukrepov v zakonu iz prekrškovnih v primarno upravno-ureditvene ukrepe ter redefinicijo naravovarstvenega nadzora kot dela državne inšpekcijske službe.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Ker nam je mar!; Tla- "skritit" del narave; Enostavna mladomesečina še vedno na Malem polju; Stik s pretekostjo; Narava odslej še bliže otrokom; Info točke Triglavskega narodnega parka; Slow tourism- kjer doživetja ustavijo čas; Acroni- vse bolj skrbno ravnanje z odpadki; Ali so vzrok visokih koncentracij delcev PM10 tudi ognjemeti?.

Človek je v svoji preteklosti gledal na naravo, kot na nekaj samoumevnega in ji ni namenjal veliko pozornosti. Z vedno večjim uničevanjem narave in onesnaženostjo pa je prišla tudi zamisel o varovanju in ohranjanju narave za sedanje in prihodnje generacije. Zavedanje človeka o pomembnosti narave je tudi tista misel, ki je sprožila idejo o nastanku Triglavskega narodnega parka, ki se lahko pohvali z izjemno pestro, raznoliko in ohranjeno naravo, ki je bila že od nekdaj atraktivna za človeka in je v ta del Slovenije privabljala številne obiskovalce. V svoji diplomski nalogi zato predstavljam turistični potencial Triglavskega narodnega parka. V prvem delu sem spregovoril nasploh o varstvu okolja, nato pa sem prešel na ekološko problematiko in probleme s katerimi se sooča Triglavski narodni park. Nato sem nadaljeval s turizmom, njegovim razvojem, usmeritvijo in predstavitvijo turizma, ki ga najdemo v Triglavskem narodnem parku. V drugem delu sem najprej predstavil Triglavski narodni park, ga umestil v prostor in prikazal njegovo zgodovino. Nato sem predstavil naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti območja narodnega parka. V tretjem delu pa sem predstavil naravni in kulturno-zgodovinski potencial za turizem in turistično ponudbo parka. Za konec sem naredil analizo turističnega prometa v Triglavskem narodnem parku ter v zaključku podal še svojo S.W.O.T. analizo.

Trenta –kako žlahtno zazveni ime te edinstvene doline v osrčju Julijskih Alp. Verjetno ni Slovenca, ki ne bi vedel zanjo in za našo najlepšo reko Sočo ,ki teče po njej. Kako hudo je moralo biti pri srcu našim planincem, ki so v medvojnih letih z vrha Triglava gledali v njene veličastne globočine, ko je Trenta spadala pod Italijo in predstavljala njeno skrajno severovzhodno periferijo, osamljeno in zapuščeno. Pojem Trenta takoj povežemo s prekrasnimi gorami, ki se dvigajo visoko nad dolino,s Sočo,ki se kot turkizna kača vije po njenem dnu, z drznimi Trentarji – divjimi lovci in gorskimi vodniki – ter z njenim strastnim občudovalcem in poetom –dr.Juliusom Kugyjem.

Vrata so deset kilometrov dolga alpska dolina, ki nas pripelje v osrčje Julijskih Alp, natančneje pod Triglavsko severno steno, ki se kot skalni zid dviga v nebo. Od amfiteatralnega zatrepa se dolina postopno spušča do Mojstrane, kjer se združi z Zgornjesavsko dolino. Nad zatrepom doline na zahodnem koncu severne stene Triglava leži na 1758 metrih naravni prehod oziroma sedlo, imenovano Luknja, od koder se nam odpre pogled v dolino Zadnjice. Po dolini Vrata teče kristalno čista Triglavska Bistrica, v katero se izliva mogočen slap Peričnik.

V teh številki časopisa si lahko preberete: Obletnica Triglavskega narodnega parka; Predstavitev TNP na konferenci okoljskih ministrov; Zgornjetriasni fosili izpod Mangarta; Ris v Triglavskem narodnem parku; Kulturna dediščina- drevesa v naši bližini; Med varstvom in razvojem; Info točke TNP na osnovnih šolah; Kaj Zgornjemu Posočju prinaša Climaparks; Priprava načrta upravljanja TNP; Na 1. forumu o vrednotah in ciljih TNP.

Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja," je unikatno podobo Bleda s plavajočo cerkvico in brezčasnim gradom na skalni pečini, okvirjeno s prostranimi gozdovi okoliških planot ter mogočnimi Karavankami v ozadju, opisal France Prešeren v Krstu pri Savici.

Po 52 letih je bila na Malem polju pod Triglavom (9649/1) ponovno najdena v Alpah zelo redka, ogrožena, zavarovana in evropsko varstveno pomembna praprot Botrychium simplex. V Sloveniji je veljala za izumrlo (Ex – Extinct). V prispevku je opisano njeno rastišče in s pomočjo fitocenološkega popisa tudi združbene razmere, v katerih uspeva na zamočvirjenih in zakisanih tleh (histosol) skupaj z vrstami nizkih barij, kislih, vlažnih in gorskih gojenih travnikov. Zaradi izredno majhne populacije je ta praprot v Sloveniji zelo ogrožena in je zanjo predlagana uvrstitev med prizadete vrste (E – Endangered) v Rdečem seznamu.