Digitalna knjižnica

V tej številki časopisa si lahko preberete: Programski dokument TNP 2016-2025; Center TNP Bohinj novost med info središči; Tolmin je bil izbran za Alpsko mesto leta 2016; Planina Laška seč; Velike zveri v Triglavskem narodnem parku; Gozdovi v Triglavskem narodnem parku; Delo na domači kmetiji je prednost.

V diplomskem delu so uvodoma predstavljena metodološka izhodišča, ki izhajajo iz izbranih teorij avtorjev T. Lee, J. Middleton in strokovnih sodelavcev Javnega zavoda Triglavski narodni park, in se ukvarjajo z različnimi pogledi, kako pripraviti kakovosten načrt upravljanja za zavarovana območja. V prvem delu je predstavljen Triglavski narodni park ter njegovi cilji in nameni. V nadaljevanju so opisane zakonske obveznosti za pripravo in vsebinski obseg načrta upravljanja. Cilji diplomskega dela so opisati postopek priprave, predstaviti in analizirati vse faze pri pripravi načrta upravljanja, ter opozoriti na različne probleme in razvojne trende, ki jih je treba z upravljavskimi nalogami in aktivnostmi vsebinsko rešiti, ter doseči zastavljeno varstvo narave in trajnostni razvoj. Naloge morajo biti oblikovane tako, da bodo z opredeljenimi nosilci in časovnimi roki tudi izvedljive. Za izvajanje načrta upravljanja je zadolžen tako upravljalec narodnega parka kakor tudi drugi deležniki v prostoru, njegovo ustreznost pa je treba spremljati z objektivno merljivimi kazalniki. Ključno je, da je načrt upravljanja pripravljen tako, da je usklajen z veljavnimi predpisi, da obsega varstvene in razvojne vsebine v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter da se v njem prepoznajo tudi lokalne skupnosti, saj je narodni park prostor, v katerem je treba domačemu prebivalstvu zagotoviti ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere.

Magistrsko delo obravnava problem pomanjkanja programa znotraj Triglavskega narodnega parka in posledičnega propada še obstoječih programov. Z analizo sistemov lesene, trajnostne in samozadostne gradnje poskuša magistrsko delo dokazati, da je gradnja na območju, ki je nacionalnega pomena in velja za enega najbolj zaščitenih ne samo mogoča, ampak celo smiselna. Objekt se poskuša s sodobno formo približati vernakularnim arhitekturnim vrednotam območja in se vanj čimbolj vklapljati, a hkrati izražati moderen in samostojen duh. Projekt je zasnovan tako, da v samo naravno strukturo okolja čim manj posega in mu ne odvzema, vendar kvečjemu dodaja na kvaliteti. Z razvojem takšnega programa se poskuša ugotoviti zmožnost napajanja in vzdrževanja širšega okolja narodnega parka.

Po petih letih razprav se je v teh dneh začela javna obravnava načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka. Ta bo za prihodnjih deset let določil varovanje narave in življenje na območju našega edinega nacionalnega parka. Dokument je nujen za delovanje parka, toda v Bohinju, občini, kjer na zaščitenem območju živi največ prebivalcev, mu odločno nasprotujejo. Zakaj tako buri duhove, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Romano Erjavec.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Ponaša se z izrednim vodnim bogastvom, ki ga povzroča nadpovprečna statistika letnih padavin, kaže pa se v velikem številu raznovrstnih vodnih teles, ki se poleg pomembnega vira pitne vode izrabljajo v najrazličnejše ekonomske namene (turizem, energetika, šport in rekreacija). Razvoj omenjenih, s hidrološkim krogom povezanih gospodarskih panog, je tako močno odvisen od hidrološkega stanja območja Triglavskega narodnega parka v prihodnosti. V zadnjih desetletjih se, tudi zaradi človekovega vpliva, podnebje in z njim hidrološke razmere spreminjajo. Vplivi teh sprememb so glede na geografsko lego različni, za severozahod Slovenije, kjer leži Triglavski narodni park, pa velja, da se temperatura dviga, višina padavin in snežne odeje pa se zmanjšuje. Pogostejši so oz. bodo nenadni in ekstremni vremenski pojavi, ki povzročajo plazove, erozijo, poplave, suše in druge naravne nesreče. V diplomski nalogi je predstavljen vpliv predvidenih podnebnih sprememb na razvojni potencial športnorekreacijskih dejavnosti znotraj narodnega parka, katerih pogoji izvajanja so tako ali drugače povezani s hidrološkim krogom oz. vodo v katerikoli pojavni obliki (dež, sneg, led, vodna telesa). Zastopanost posamezne športne in rekreativne dejavnosti je grafično predstavljena s pomočjo GIS orodij. Jedro naloge je projekcija izbranih vplivnih klimatoloških in hidroloških spremenljivk v Triglavskem narodnem parku za leto 2030 s pomočjo ekstrapolacije obstoječih meritev in posledična ocena vpliva pričakovanih podnebnih sprememb na razvojne možnosti obravnavanih športnih aktivnosti. Na podlagi rezultatov analize so podani predlogi za strateško športno-turistično usmeritev Triglavskega narodnega parka glede na pričakovane smernice podnebnih sprememb.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Kako je živeti z zavedanjem, da je vsak dan lahko tvoj zadnji?

Ustreznost in primernost slovenskih planinskih kart. Pred desetletji smo imeli planinci in drugi uporabniki planinskih kart kaj malo težav pri izbiri ustrezne karte. Le v visokogorskih in planinsko najbolj zanimivih območjih smo lahko izbirali med kartami dveh različnih meril, za vsa druga območja pa je bila na voljo le ena planinska karta Planinske založbe PZS...

Makalu, 1975 – osvojen je bil prvi osvojeni osemtisočak za Slovence. Natanko 20 let pozneje, je bil naš še zadnji osemtisočak. Veliki cilj – osvojiti vse himalajske osemtisočake - je bil s tem dosežen. Vstop v sam svetovni vrh alpinizma – himalaizma se je odprl. Nastopil je nov čas, predvsem za generacijo alpinistov, ki je prihajala. Čas novih pristopov, novih smeri, tehnik. Slovenci smo pričeli krojiti svetovni alpinizem. Danes se morda porajajo vprašanja o vlogi Himalaje za alpinizem, smislu osvajanja osvojenih vrhov osemtisočakov, komercializaciji, ki se dogaja na »strehi sveta«, pa vendar Himalaja ostaja ista – nekoga privlači za vedno, nekoga morda odbije, vsekakor pa vsakega močno zaznamuje. Prava slovenska himalajska zgodba se je pričela pisati torej leta 1975, ko je na vrh Makaluja stopil Marjan Manfreda Marjon. Zanj je bila to predvsem zgodba o velikem prijateljstvu. Za Slovenijo pa bi morala himalajska zgodba veljati za zgled zgodbe o uspehu.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je prednostno namenjena strokovnjakom s področja gozdarstva in varstva narave, vendar pa je lahko dobrodošlo čtivo tudi tiste, ki jih ta tematika zanima. V publikciji so obravnavane ekološke značilnosti gozdov v narodnem parku, prikazano je stanje gozdnih sestojev in njihova razvojna dinamika, predstavljene so pomembnejše živalske vrste, ki jih najdemo v gozdnem prostoru, značilnosti gospodarjenja z gozdovi in upravljanja s prostoživečimi vrstami ter njihov naravovarstveni pomen, predstavljena je mnogonamenska vloga gozdov, razvojne priložnosti in izzivi za prihodnje upravljanje z gozdovi.

Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo? Morda oboje? Večina Slovenk in Slovencev ob pesmi Jakoba Aljaža 'Oj Triglav moj dom' zagotovo pomisli na svojo domovino. Je bilo od nekdaj tako? Nikakor, pove dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Pot našega očaka do najbolj prepoznavnega simbola države se začne v 18. stoletju. Takrat namreč slovenske gore postanejo bolj dostopne ljudem. Predvsem razsvetljencem. Za odkritje je bil izjemnega pomena rudnik živega srebra v Idriji, največji rudnik te vrste v Evropi takrat. Privabil je razsvetljence iz vse Evrope - med njimi tudi Balthasarja Hacqueta. Ta je prvi začel raziskovati naše gore in tako prišel na Mali Triglav, naprej pa ne.