Digitalna knjižnica

V članku je s fitocenološko preglednico opisana sestava, zgradba in rastišča naravnih subalpinskih macesnovih sestojev (Rhodothamno-Laricetum) v Julijskih Alpah, v katerih uspeva redka in zavarovana gliva lekarniška macesnovka, Laricifomes officinalis, ki je ogrožena predvsem zaradi uporabe v zdravilstvu.Ta lesna gliva prerašča stare in debele macesne, ki imajo navadno odlomljen ali suh glavni vrh. Ugodne razmere za njeno rast so v naravnih raznomernih in raznodobnih sestojih tik pod gozdno mejo ali na njej, kjer ni človekovih vplivov ali pa so neznatni. Takšne sestoje moramo varovati tudi zaradi njihove biotopske vloge in gozdarji naj bodo skrbniki in varuhi tudi takšnih posebnosti, kakršna je zagotovo tudi omenjena gliva. Vsa opisana nahajališča so v Triglavskem narodnem parku, kjer so vse vrste še posebej zavarovane.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpe kot razvojni potencial Evrope- skupna prihodnost; Zimsko krmljenje ptičev; Rdeči rob in dolina jezera v Lužnici; Kneške ravne; Krn- pohod spomina, 1918-2010; Strokovna ekskurzija TNP v Bavarski gozd; Predstava Kozolec.

Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Na primeru Triglavskega narodnega parka, natančneje Zgornjesavske doline, smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri sta skladni varstvena in turistična funkcija zavarovanih območij. Pri tem smo se osredotočili na mnenja, poglede in stališča obiskovalcev. Zanimalo nas je, ali so razlogi, zaradi katerih prihajajo turisti, in njihove želje oz. predlogi v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v TNP v skladu z varstveno funkcijo našega edinega narodnega parka.

Slovenija na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. V tej publikaciji si lahko preberete več o naravnih parkih Slovenije.

V tej številki časopisa si lahko preberete: "Srcu najbolj škodi razburjanje"; V dolini Kneže; Dejanost TNP v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Mednarodni festival Alpskega cvetja; Odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.

Po dolgoletnih bolj ali manj uspešnih usklajevanjih in številnih razpravah je Državni zbor Republike Slovenije 17. junija 2010 v tretjem branju sprejel Zakon o Triglavskem narodnem parku. Od 72 navzočih poslank in poslancev jih je za zakon glasovalo 71. V uradnem listu je bil objavljen 30. 6. 2010 z razglasitvijo predsednika republike (Uradni list RS št. 52/2010), v veljavo pa je stopil 15. 7. 2010. Vsebina zakona je razdeljena na deset poglavij, ki opredeljujejo območje narodnega parka, varstveno območje, ožje zavarovano območje, razvojne usmeritve, pravila ravnanja in varstveni režim, upravljanje parka in načrt upravljanja, financiranje, nadzor in kazenske določbe za kršitelje.

Ob odprtju slovenskega planinskega muzeja smo zbrali nekaj izjav posameznikov, ki so pomembno prispevali k izgradnji.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpska konvencija, Novo upanje za Alpe; Dejavnost Triglavskega narodnega parka v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Izumiranje vrst- kaj imamo pri tem ljudje?; Izviri- stičišče dveh svetov; Šmarnica in pogorelček; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (Izjemne krajine); Naravi, obiskovalcem in upravljalcem prijaznejši prometni režimi v Alpskih dolinah in na planinah; Sodelovanje Triglavskega narodnega parka pri čiščenju Slovenije; Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (2. del); Program ogranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki.

V tej zloženki najdete informacije o planini Klek, njeni značilni flori in favni, obnovi in sanaciji objektov na planini in druge zanimivosti.

V tej številki časopisa lahko preberete: Čezmejna ekoregija Julijske Alpe; Naravni regijski park Julijsko predgorje, Slovenska geološka pot v TNP; Pokljuko pestijo ujme; Gradacija bukove kobilice (Miramella alpina) na planini na Prodih; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (9. del); Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (1. del); Novi obrazi naše naravovarstvene nadzorne službe.

Diplomsko delo obravnava zavarovana območja, razvoj in delovanje turizma na njih ter njihovo upravljanje. Razdeljeno je na pet poglavij. V uvodu so opredeljeni problem, cilji, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in uporabljene metode dela. V drugem poglavju smo opisali pomen in funkcijo zavarovanih območjih, kjer smo se osredotočili predvsem na narodne parke, ki jih kasneje podrobno obravnavamo. Prikazali smo tudi, da je razvoj turizma na zavarovanih območjih pomemben predvsem za lokalno prebivalstvo. V tretjem poglavju smo raziskali in analizirali menedžment Triglavskega narodnega parka, kjer smo opisali, kako se park spoprijema z velikim številom obiskovalcev v sezoni in na kakšen način se lahko obiskovalci informirajo in izobražujejo o zavarovanem območju. Predstavljeno pa je tudi, na kakšen način upravljavci rešujejo konflikte med interesi in željami obiskovalcev parka ter zaščito in ohranjanjem narave. V četrtem poglavju smo raziskali menedžment gorskega narodnega parka Wicklow na Irskem, kjer smo opisali iste parametre kot pri slovenskem narodnem parku. Naposled smo v tem poglavju povzeli najpomembnejše ugotovitve naše diplomske naloge. V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovne trditve. Dodali smo predloge za izboljšanje upravljanja Triglavskega narodnega parka.