Digitalna knjižnica

Po 52 letih je bila na Malem polju pod Triglavom (9649/1) ponovno najdena v Alpah zelo redka, ogrožena, zavarovana in evropsko varstveno pomembna praprot Botrychium simplex. V Sloveniji je veljala za izumrlo (Ex – Extinct). V prispevku je opisano njeno rastišče in s pomočjo fitocenološkega popisa tudi združbene razmere, v katerih uspeva na zamočvirjenih in zakisanih tleh (histosol) skupaj z vrstami nizkih barij, kislih, vlažnih in gorskih gojenih travnikov. Zaradi izredno majhne populacije je ta praprot v Sloveniji zelo ogrožena in je zanjo predlagana uvrstitev med prizadete vrste (E – Endangered) v Rdečem seznamu.

V članku je s fitocenološko preglednico opisana sestava, zgradba in rastišča naravnih subalpinskih macesnovih sestojev (Rhodothamno-Laricetum) v Julijskih Alpah, v katerih uspeva redka in zavarovana gliva lekarniška macesnovka, Laricifomes officinalis, ki je ogrožena predvsem zaradi uporabe v zdravilstvu.Ta lesna gliva prerašča stare in debele macesne, ki imajo navadno odlomljen ali suh glavni vrh. Ugodne razmere za njeno rast so v naravnih raznomernih in raznodobnih sestojih tik pod gozdno mejo ali na njej, kjer ni človekovih vplivov ali pa so neznatni. Takšne sestoje moramo varovati tudi zaradi njihove biotopske vloge in gozdarji naj bodo skrbniki in varuhi tudi takšnih posebnosti, kakršna je zagotovo tudi omenjena gliva. Vsa opisana nahajališča so v Triglavskem narodnem parku, kjer so vse vrste še posebej zavarovane.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpe kot razvojni potencial Evrope- skupna prihodnost; Zimsko krmljenje ptičev; Rdeči rob in dolina jezera v Lužnici; Kneške ravne; Krn- pohod spomina, 1918-2010; Strokovna ekskurzija TNP v Bavarski gozd; Predstava Kozolec.

Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Na primeru Triglavskega narodnega parka, natančneje Zgornjesavske doline, smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri sta skladni varstvena in turistična funkcija zavarovanih območij. Pri tem smo se osredotočili na mnenja, poglede in stališča obiskovalcev. Zanimalo nas je, ali so razlogi, zaradi katerih prihajajo turisti, in njihove želje oz. predlogi v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v TNP v skladu z varstveno funkcijo našega edinega narodnega parka.

Slovenija na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. V tej publikaciji si lahko preberete več o naravnih parkih Slovenije.

Zavarovana območja so znana po številnih posebnostih, bodisi naravnih, bodisi kulturnih, vendar zavarovanje prinaša določene omejitve, zaradi katerih se tudi kmetijstvo vse bolj usmerja v ekološko kmetovanje. Prispevek je povezan z raziskavo o ekološkem kmetovanju, njegovo uspešnostjo in njegovi pomembni vlogi v zavarovanih območjih. Kot primer so izbrana tri zavarovana območja v Sloveniji: Triglavski narodni park (TNP), Kozjanski regijski park (KRP) in Krajinski park Goričko (KPG). Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji odgovornih za razvoj tamkajšnjega kmetijstva.

Povezave med zavarovanimi območji, turizmom in razvojem podeželja smo preučevali na primerih Triglavskega narodnega parka in Kozjanskega parka. Na vsakem območju je bilo anketiranih 200 lokalnih prebivalcev. Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da preučevani zavarovani območji omogočata razvoj podeželskega turizma. Da je razvoj turizma v zavarovanih območjih uspešnejši od razvoja turizma izven zavarovanih območij, ne moremo trditi. Anketirani prebivalci Triglavskega narodnega parka med vsemi gospodarskimi panogami najbolj podpirajo razvoj turizma na območju (86,5 %), kar pa ne velja za anketirane prebivalce Kozjanskega parka, ki se najbolj strinjajo z usmeritvijo območja v kmetijstvo ter razvoj malega podjetništva in obrti. Vseeno ni zanemarljivo dejstvo, da se kljub temu visok delež anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka strinja, da bi se moralo območje osredotočiti na razvoj turizma (74,5 %). Da je priložnost zavarovanega območja v boljših možnostih za poslovanje v turizmu, se strinja skoraj polovica anketiranih prebivalcev Triglavskega narodnega parka (47 %) in le 15 % anketiranih prebivalcev Kozjanskega parka. Iz tega lahko sklepamo, da Triglavski narodni park nudi več priložnosti oziroma dodatnih možnosti za poslovanje v turizmu kot pa Kozjanski park. Na zavarovanem območju, kjer je turizem bolj razvit (Triglavski narodni park), anketirani prebivalci menijo, da so strategije varstva narave manj uspešne, in občutijo več negativnih obremenitev turizma (promet in gneča, višje cene). Nasprotno pa v primeru, kjer je turizem na zavarovanem območju manj razvit (Kozjanski park), anketirani prebivalci opažajo, da so strategije ohranjanja narave uspešnejše in da jih turizem manj obremenjuje.

V tej številki časopisa si lahko preberete: "Srcu najbolj škodi razburjanje"; V dolini Kneže; Dejanost TNP v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Mednarodni festival Alpskega cvetja; Odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.

Po dolgoletnih bolj ali manj uspešnih usklajevanjih in številnih razpravah je Državni zbor Republike Slovenije 17. junija 2010 v tretjem branju sprejel Zakon o Triglavskem narodnem parku. Od 72 navzočih poslank in poslancev jih je za zakon glasovalo 71. V uradnem listu je bil objavljen 30. 6. 2010 z razglasitvijo predsednika republike (Uradni list RS št. 52/2010), v veljavo pa je stopil 15. 7. 2010. Vsebina zakona je razdeljena na deset poglavij, ki opredeljujejo območje narodnega parka, varstveno območje, ožje zavarovano območje, razvojne usmeritve, pravila ravnanja in varstveni režim, upravljanje parka in načrt upravljanja, financiranje, nadzor in kazenske določbe za kršitelje.

Ob odprtju slovenskega planinskega muzeja smo zbrali nekaj izjav posameznikov, ki so pomembno prispevali k izgradnji.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpska konvencija, Novo upanje za Alpe; Dejavnost Triglavskega narodnega parka v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Izumiranje vrst- kaj imamo pri tem ljudje?; Izviri- stičišče dveh svetov; Šmarnica in pogorelček; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (Izjemne krajine); Naravi, obiskovalcem in upravljalcem prijaznejši prometni režimi v Alpskih dolinah in na planinah; Sodelovanje Triglavskega narodnega parka pri čiščenju Slovenije; Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (2. del); Program ogranjanja biotske in krajinske pestrosti na Pokljuki.

V tej zloženki najdete informacije o planini Klek, njeni značilni flori in favni, obnovi in sanaciji objektov na planini in druge zanimivosti.