Digitalna knjižnica

V vodniku je predstavljenih osem ekskurzij Ljubljanskega geografskega društva, izvedenih med junijem 2015 in majem 2018, dodana je še ekskurzija iz septembra 2014, izvedena v okviru posveta ob 90-letnici prvega zavarovanja Doline Triglavskih jezer. Čeprav je ekskurzijam težko določiti vsebinsko rdečo nit, lahko z malce bolj ohlapnim pogledom izkristaliziramo štiri vodilne tematike: urbano geografijo s predstavitvijo Maribora, Velenja in Sevnice, regionalno geografijo s predstavitvijo Prlekije, Baške grape, Čepovanskega dola in Trebuše ter vojaško geografijo z obravnavo italijanske obrambne črte na območju Podbrda in podzemnih varovalnih objektov v Gotenici na Kočevskem. Izpostavimo lahko še geografijo zavarovanih območij, v okviru katere kar dva prispevka obravnavata Triglavski narodni park. Za članke je značilna slogovna raznolikost, od klasičnega geografskega pristopa do šegavega prispevka z literarno konotacijo.

V alpinskem pasu Julijskih Alp (ledeniška krnica Na jezerih pod Velikim Rokavom, Jarečica, Mangartsko sedlo in Prodi pod Mangartom ter Plešivec v Loški steni) smo fitocenološko in ekološko preučili vegetacijo snežnih dolinic s prevladujočimi cvetnicami Salix herbacea, Luzula alpinopilosa, Gnaphalium supinum, Soldanella pusilla in Salix retusa ter številnimi mahovnimi vrstami. Na podlagi primerjave s podobnimi združbami snežnih tal v Centralnih, Vzhodnih in Južnih Alpah smo opisali novo asociacijo Salicetum retuso-herbaceae, ki jo uvrščamo v zvezo Salicion herbaceae in razred Salicetea herbaceae. Ugotovili smo več različnih razvojnih stopenj rastja na snežnih tleh na mešani karbonatno-silikatni podlagi, ki jih vrednotimo kot variante, le v dveh popisih tudi inicialno asociacijo Polytrichetum sexangularis.

Pričevalec podnebnih sprememb je tudi Triglavski ledenik, v zadnjih desetletjih vse manjši in vse tanjši. Štirje srčni možje, ki so se prvi povzpeli na vrh Triglava, si pred 240-imi leti verjetno niti v sanjah niso mogli predstavljati, kaj vse bo prinesla prihodnost: dolge kolone pohodnikov, stotine kilogramov smeti, neverjetne adrenalinske podvige. In tudi televizijske kamere. V naslednjem prispevku so naši nekdanji sodelavci obujali spomine na prvi televizijski prenos z vrha očaka davnega leta 1978.

Letos slavimo 240 let od prvega uradno dokumentiranega vzpona na Triglav. Nanj so se prvi povzpeli štirje srečni Bohinjci, kot jim pravijo. A njihova odprava ni bila samo simbolno in čustveno dejanje, marveč tudi čisto praktične narave: za tedanjega velikega podjetnika barona Žigo Zoisa so iskali morebitno železovo rudo.

Od Triglava ni ne večjega ne višjega simbola Slovenije. Tudi zato je tako priljubljen, med domačimi in tujimi planinci. Prvič so ga osvojili že pred 240-imi leti, 26. avgusta leta 1778 so se na vrh povzpeli štirje srčni Bohinjci: kmet Luka Korošec, rudar Matevž Kos, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer. Takrat je vzpon v neznano zahteval izjemen pogum in vztrajnost, danes je Triglav že zelo dostopen. Na Triglavu je bila tudi ekipa Tednika.