Digitalna knjižnica

V tej številki časopisa lahko preberete: Čezmejna ekoregija Julijske Alpe; Naravni regijski park Julijsko predgorje, Slovenska geološka pot v TNP; Pokljuko pestijo ujme; Gradacija bukove kobilice (Miramella alpina) na planini na Prodih; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (9. del); Po Slovenski planinski poti skozi Triglavski narodni park (1. del); Novi obrazi naše naravovarstvene nadzorne službe.

Diplomsko delo obravnava zavarovana območja, razvoj in delovanje turizma na njih ter njihovo upravljanje. Razdeljeno je na pet poglavij. V uvodu so opredeljeni problem, cilji, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in uporabljene metode dela. V drugem poglavju smo opisali pomen in funkcijo zavarovanih območjih, kjer smo se osredotočili predvsem na narodne parke, ki jih kasneje podrobno obravnavamo. Prikazali smo tudi, da je razvoj turizma na zavarovanih območjih pomemben predvsem za lokalno prebivalstvo. V tretjem poglavju smo raziskali in analizirali menedžment Triglavskega narodnega parka, kjer smo opisali, kako se park spoprijema z velikim številom obiskovalcev v sezoni in na kakšen način se lahko obiskovalci informirajo in izobražujejo o zavarovanem območju. Predstavljeno pa je tudi, na kakšen način upravljavci rešujejo konflikte med interesi in željami obiskovalcev parka ter zaščito in ohranjanjem narave. V četrtem poglavju smo raziskali menedžment gorskega narodnega parka Wicklow na Irskem, kjer smo opisali iste parametre kot pri slovenskem narodnem parku. Naposled smo v tem poglavju povzeli najpomembnejše ugotovitve naše diplomske naloge. V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovne trditve. Dodali smo predloge za izboljšanje upravljanja Triglavskega narodnega parka.

Članek predstavlja rezultate raziskave, ki je bila izvedena med lokalnim prebivalstvom, ki živijo v in izven Triglavskega narodnega parka v Sloveniji. Vključitev lokalnega prebivalstva v proces soodločanja naj bi pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj območja. V ta namen je bila izvedena anketa med 200 anketiranci s katero smo želeli pridobiti mnenje prebivalcev o kvaliteti življenja v območju, kjer prebivajo. Rezultati kažejo, da se 36% anketiranih prebivalcev strinja, da je kvaliteta življenja v območju kjer prebivajo dobra, 12% jih meni, da je kvaliteta življenja zelo dobra. Kar 68% anketiranih prebivalcev se zelo strinja in 25% se strinja s trditvijo, da njihovo območje potrebuje boljše možnosti zaposlovanja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Divjina- izziv in preizkus upravljanja narave brez človekovega poseganja; Velike zveri v Triglavskem narodnem parku; Zima, kot so jih poznali naši predniki; Nastanek Doline Triglavskih jezer; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (8. del), Slovenska planinska pot; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (5. del).

Problem tujerodnih živali v naših gorah

Zavarovana območja narave so kronski dragulj vsega naravovarstvenega dela, ustrezno varovanje pa je možno le s primernim upravljanjem zavarovanih območij. Upravljavskih nalog je v Triglavskem narodnem parku glede na pestrost in raznolikost alpskega prostora veliko, urejanje parka za obiskovalce je le ena od pomembnih upravljavskih nalog. V drugem delu prispevka je govora prav o upravljavskih pristopih in stanju na terenu pri urejanju parka za obiskovalce.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Življenje v Alpah- novi izzivi, Generalna skupščina Alparc na Bledu; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (4. del); Izgublena bisera v Dolini sedmerih triglavskih jezer; Pogovor dr. Nado Praprotnik; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (7. del); 60 let postaje GRS Tolmin; Triglavska tržnica v Triglavskem narodnem parku že tretje leto.

Namen prispevka je osvetliti prepoznavanje razvojnih potencialov v izbranih zavarovanih območjih: Triglavski narodni park (TNP), Krajinski park Goričko (KPG) in Krajinski park Logarska dolina (KPLD). Zaznavanje razvojnih potencialov se v izbranih parkih razlikuje, kar smo ugotovili s pomočjo anketiranja domačinov in obiskovalcev. Na podlagi njihovih odgovorov in analize stanja so bili določeni razvojni potenciali, ki so v skladu z naslednjimi načeli: izhajajo iz lokalnih virov, so v skladu z veljavno zakonodajo in so trajnostno usmerjeni.

Pregled slovenske pohodniške, planinske in gorniške literature l. 2007

V tej številki časopisa si lahko preberete: Prostovoljna naravovarstvena nadzorna služba; Unescov program MAB- človek in biosfera, Biosferno območje Julijske Alpe; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (3. del); Natura 2000- še ena omejitev več?; Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (6. del); Pod rožnato planino; Baška grapa v prihodnosti.