Digitalna knjižnica

Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani

Strokovna serija, ki izhaja od leta 1990. Izhaja občasno in pokriva različne teme. Predstavlja strokovne projekte Triglavskega narodnega parka. Tema te serije je Načrt upravljanja na naravovarstveno pomembnih območjih v južnih Julijskih Alpah- strokovne podlage in usmeritve.

Prispevek presoja možnosti reševanja vodnoekološke problematike: čiščenja odpadnih vod planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, ki imajo številne prednosti pred »klasičnimi« čistilnimi napravami. Zaradi nekaterih omejitvenih dejavnikov smo od 36 planinskih postojank raziskali 18. Na podlagi ocene stopnje ranljivosti smo predlagali prioritete reševanja vodnoekološke problematike. Analiza je pokazala, da način odvajanja in čiščenja odpadne vode pri nobeni koči ne ustreza zakonskim določilom in da se lahko ta problematika učinkovito reši z izgradnjo rastlinskih čistilnih naprav pri 12 planinskih postojankah, od tega je pri 6 planinskih postojankah čiščenje odpadnih vod s tovrstno tehnologijo zelo priporočljivo.

Leta 1991 je bila v visokogorsko Dvojno jezero (Triglavski narodni park), ki je bilo prej brez rib, naseljena jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus Linnaeus, 1758). Do leta 1998 je postala vrsta v jezeru že zelo številčna in je iztrebila zooplanktonski vrsti Arctodiaptomus alpinus in Cyclops abyssorum tatricus. V nalogi smo ugotavljali, s čim se ribe hranijo sedaj in kako se prehrana spreminja glede na različne mesece. Zanimalo nas je tudi, kakšen vpliv imajo ribe na bentoške živali ter na splošno stanje jezera. Ugotovili smo, da se poleti hranijo predvsem z žuželkami, ki padejo na jezersko gladino, preostali del leta pa z bentosom. Največkrat plenijo vodno bolho Chydorus sphaericus, ceponožnega raka Eucyclops serrulatus in ličinke trzač (Chironomidae), ki so vsi v jezeru pogosti. Ličinke velikih vodnih nevretenčarjev in ceponožni rak Megacyclops viridis so zaradi plenjenja postali zelo redki. Med ribami so pogosti specialisti, ki se prehranjujejo drugače od ostalih. Povprečna masa rib se je zaradi pomanjkanja hrane od leta 1999 do danes precej zmanjšala. Med jezeroma kljub občasni povezavi obstaja precej razlik v prehrani rib in sestavi bentosa.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete več o analizo prometa in obiska v TNP, predstavljene so tudi značilnoti prometa na posameznih vstopnih točkah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Predstavitev naravovarstvenega oddelka Gorje; Ko je Sava tekla nazaj v jezero; Svetlobno onesnaževanje- potratno razsipavanje dragocene energije; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (2. del); Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (5. del); Pokljuška soteska; Srečanje s kolegi narodnega parka Snowdonia; Šola v naravi na Velem polju.

Diplomska naloga opisuje, analizira in proučuje obstoječe stanje in možnosti izboljšanja stanja na področju trajnostnega razvoja turizma v slovenskem alpskem svetu s poudarkom na Triglavskem narodnem parku. Glavni cilj naloge je bil poiskati ideje za izboljšanje kvalitete turističnih storitev v Triglavskem narodnem parku. Predvsem smo želeli odgovoriti na vprašanja: kako zadržati oziroma izboljšati kvaliteto okolja v TNP, obenem pa turizmu omogočiti trajnostni razvoj. Postavili smo hipotezo, da je predvsem omejitev prometa in izboljšanje sodelovanja med posameznimi gospodarskimi subjekti kot so kmetijstvo, turizem in trgovina pogoj za optimalen trajnostni razvoj. V nalogi smo najprej proučili strokovno literaturo s področja trajnostnega razvoja na splošno in sonaravnega razvoja turizma. Na podlagi analize obstoječega stanja ter primerjavo zakonskih in programskih rešitev med posameznimi državami smo izdelali predlog usmeritev in programov. To so: sodelovanje v projektu Alpsmobility, usmeritve pri gradnji planinskih postojank in ostale turistične infrastrukture ter program za povezavo med turizmom, kmetijstvom in trgovino.

Triglavski narodni park je od ustanovitve dalje na svojem območju namestil številne informacijske table in izdal tudi veliko publikacij. Po več kot petindvajsetih letih obstoja parka se sprašujemo, zakaj v vsem tem času ni bila dosežena zadostna kakovost ponujenih informacij na področju interpretacije reliefa oziroma geomorfologije parka, namenjenih različnim vrstam obiskovalcem. Glede na nekatere dobre primere posredovanja korektnih geomorfoloških informacij na učnih poteh v bližnji tujini nas torej čaka še veliko dela. Drastičen primer v tem pogledu strokovno zanemarjenega območja je Dolina triglavskih jezer.

Ne vem, kdo nam je vsadil že kar stereotipno stališče, da je na “zahodu” boljše, kakor je pri nas. Kdor je kaj z odprtimi očmi potoval po svetu, dobro ve, da nikjer ne tečeta med in mleko. Če pa že, pa to velja le za peščico naključnežev. Mik zahoda, ki mu kar naprej nasedamo, je v poudarjenem blišču materializma, katerega ponavadi zapakiramo v besedo “razvoj”. To ima seveda svojo ceno, ki jo najdražje plačujeta – kdo drug le!? – narava in okolje, na koncu pa kot suženj proizvodno-potrošniškega sistema tudi človek. Naše tri sosede, po katerih se tako radi zgledujemo, Avstrija, Italija in Nemčija, niso ravno dober primer skrbi za zdravo, ohranjeno naravo in okolje ter s tem tudi za gorski gozd. So bolj primer uniformiranja narave za maksimiranje proizvodnje. Za maksimalen profit po enoti površine zemlje. Za odstranjevanje vsega, kar moti zamišljeno proizvodnjo ... Tudi v gorskem gozdu.

Malo manj kot tretjina vseh zavarovanih območij na svetu je v gorah. Glede na cilje zavarovanja se zavarovana območja po strokovnih merilih IUCN (International Union for the Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delijo na šest kategorij in dve podkategoriji.

Gorenjski muzej je v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom na območju Pokljuke, Spodnjih Bohinjskih gora in Triglavskega pogorja pripravil pet visokogorskih kulturno-pohodniških poti. Speljane so po najpomembnejših območjih starega rudarstva, železarstva in pašništva.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Naravovarstveni oddelek Trenta; Greben Trentskega Pelca in Srebrnjaka; Klopi in bolezni, ki jih prenašajo- Kako se lahko zaščitimo?; Kaj vemo o Bohinjskem jezeru?; Poškodbe v naravi ob potresih v Zgornjem Posočju (1. del); Kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku (4. del); Društvi podeželskih žena v Zgornjem Posočju; Od vaške šole do don Pierinove komune; Šola v Soči.