Digitalna knjižnica

Vrata so deset kilometrov dolga alpska dolina, ki nas pripelje v osrčje Julijskih Alp, natančneje pod Triglavsko severno steno, ki se kot skalni zid dviga v nebo. Od amfiteatralnega zatrepa se dolina postopno spušča do Mojstrane, kjer se združi z Zgornjesavsko dolino. Nad zatrepom doline na zahodnem koncu severne stene Triglava leži na 1758 metrih naravni prehod oziroma sedlo, imenovano Luknja, od koder se nam odpre pogled v dolino Zadnjice. Po dolini Vrata teče kristalno čista Triglavska Bistrica, v katero se izliva mogočen slap Peričnik.

Lotse, četrta najvišja gora na svetu, je bila prvič osvojena leta 1957. Med svetovno alpinistično javnostjo pa je poznana predvsem po izjemno zahtevni južni steni. V njej so se odvijale najbolj dramatične, epske zgodbe svetovnega himalaizma. In pri tem so imeli zelo pomemben delež tudi slovenski alpinisti. Tehnično skrajno zahtevna in predvsem izjemno nevarna stena je zasipavala plezalce s plazovi, vedno znova, brez konca. Kljub izjemnim naporom in skrajni nevarnosti pa so se vztrajno pomikali navzgor. Vsak meter je bil prigaran in nič ni bilo podarjenega. Steni ni bilo videti konca. Kot bi se tri severne stene Triglava postavile druga vrh druge. Za vztrajanje v tej smrtno nevarni igri sta bili potrebni izjemna motivacija in popolna predanost cilju.

Gašerbrum je skupina osmih vrhov, ki skupaj tvorijo nekakšen gorski amfiteater. Najvišji med njimi, očem vse do zadnjega skrit, je 8068 metrov visok Gašerbrum 1 oziroma Skriti vrh (Hidden Peak). Prvi so Skriti vrh osvojili Američani leta 1958, na vrh pa sta po jugovzhodni strani stopila Pete Schoening in Andy Kauffman. Slovenija je po vrhu Gašerbruma 1 posegla trikrat. Prvič se je spopadla s to goro leta 1977, ko sta njen vrh osvojila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Skoraj dve desetletji pozneje, leta 1995, sta vrh osvojila in se z njega spustila na smučeh oziroma smučarski deski Marko Čar ter Iztok Tomazin. Zadnja odprava na Gašerbrum 1 je bila avgusta lani, a ji je žal narava preprečila vzpon na vrh. Gašerbrum je neke vrste mejnik slovenskega alpinizma ...

V teh številki časopisa si lahko preberete: Obletnica Triglavskega narodnega parka; Predstavitev TNP na konferenci okoljskih ministrov; Zgornjetriasni fosili izpod Mangarta; Ris v Triglavskem narodnem parku; Kulturna dediščina- drevesa v naši bližini; Med varstvom in razvojem; Info točke TNP na osnovnih šolah; Kaj Zgornjemu Posočju prinaša Climaparks; Priprava načrta upravljanja TNP; Na 1. forumu o vrednotah in ciljih TNP.

Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja," je unikatno podobo Bleda s plavajočo cerkvico in brezčasnim gradom na skalni pečini, okvirjeno s prostranimi gozdovi okoliških planot ter mogočnimi Karavankami v ozadju, opisal France Prešeren v Krstu pri Savici.

Po 52 letih je bila na Malem polju pod Triglavom (9649/1) ponovno najdena v Alpah zelo redka, ogrožena, zavarovana in evropsko varstveno pomembna praprot Botrychium simplex. V Sloveniji je veljala za izumrlo (Ex – Extinct). V prispevku je opisano njeno rastišče in s pomočjo fitocenološkega popisa tudi združbene razmere, v katerih uspeva na zamočvirjenih in zakisanih tleh (histosol) skupaj z vrstami nizkih barij, kislih, vlažnih in gorskih gojenih travnikov. Zaradi izredno majhne populacije je ta praprot v Sloveniji zelo ogrožena in je zanjo predlagana uvrstitev med prizadete vrste (E – Endangered) v Rdečem seznamu.

V članku je s fitocenološko preglednico opisana sestava, zgradba in rastišča naravnih subalpinskih macesnovih sestojev (Rhodothamno-Laricetum) v Julijskih Alpah, v katerih uspeva redka in zavarovana gliva lekarniška macesnovka, Laricifomes officinalis, ki je ogrožena predvsem zaradi uporabe v zdravilstvu.Ta lesna gliva prerašča stare in debele macesne, ki imajo navadno odlomljen ali suh glavni vrh. Ugodne razmere za njeno rast so v naravnih raznomernih in raznodobnih sestojih tik pod gozdno mejo ali na njej, kjer ni človekovih vplivov ali pa so neznatni. Takšne sestoje moramo varovati tudi zaradi njihove biotopske vloge in gozdarji naj bodo skrbniki in varuhi tudi takšnih posebnosti, kakršna je zagotovo tudi omenjena gliva. Vsa opisana nahajališča so v Triglavskem narodnem parku, kjer so vse vrste še posebej zavarovane.

Avtorja Renato Vidrih in Jože Mihelič sta z obsežno slikovno in pisno dokumentacijo ter izborom osebne korespondence predstavila izjemnega, a pozabljenega slovenskega naravoslovca in naravovarstvenega pionirja dr. Albina Belarja.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Alpe kot razvojni potencial Evrope- skupna prihodnost; Zimsko krmljenje ptičev; Rdeči rob in dolina jezera v Lužnici; Kneške ravne; Krn- pohod spomina, 1918-2010; Strokovna ekskurzija TNP v Bavarski gozd; Predstava Kozolec.

Zavarovana območja nudijo obiskovalcem naravne in druge kakovosti, hkrati pa turizem in rekreacija ta območja vse bolj sooblikujeta. Na primeru Triglavskega narodnega parka, natančneje Zgornjesavske doline, smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri sta skladni varstvena in turistična funkcija zavarovanih območij. Pri tem smo se osredotočili na mnenja, poglede in stališča obiskovalcev. Zanimalo nas je, ali so razlogi, zaradi katerih prihajajo turisti, in njihove želje oz. predlogi v zvezi z nadaljnjim razvojem turizma v TNP v skladu z varstveno funkcijo našega edinega narodnega parka.

Slovenija na majhnem prostoru ponuja izjemen mozaik biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter velikega števila naravnih vrednot in kulturne dediščine. V tej publikaciji si lahko preberete več o naravnih parkih Slovenije.

V tej številki časopisa si lahko preberete: "Srcu najbolj škodi razburjanje"; V dolini Kneže; Dejanost TNP v času predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji; Mednarodni festival Alpskega cvetja; Odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.