Digitalna knjižnica

The Julian Alps, spanning the border between Slovenia and Italy, are a remarkable example of transboundary cooperation in biodiversity conservation. The interviews and focus group we organized with the main stakeholders in the area allowed the TRANSNATURE consortium to uncover the main characteristics of this transboundary cooperation.

Spletna učilnica z brezplačnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.

Zadnji trije ledeniki Julijskih Alp so v kritičnem stanju, so ob čezmejnem obisku gora opozorili strokovnjaki italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente. V sklopu vsakoletne znanstveno raziskovalne pobude »Karavana ledenikov« so se letos ustavili tudi v Triglavskem narodnem parku in Deželnem naravnem parku Julijskih Predalp. Od ledenikov na Kaninu in Triglavu ostajajo le še posamezne zaplate snega in ledu, ledenik na Montažu pa še ohranja temeljne značilnosti.

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

Planinski zemljevid Pohorje, merila 1 : 50.000, zajema območje celotnega Pohorja in večjega dela obmejnega Kozjaka. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS (2024).

Planinski zemljevid Ratitovec in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad dolino Selške Sore. Prvaki tega območja so vsekakor Ratitovec, vrhovi nad Soriško planino, Porezen, Blegoš, Stari vrh in hišni vrh Škofje Loke - Lubnik.

Andrej Mašera, avtor vodnika ter izkušen poznavalec in zaljubljenec v to čudovito gorsko pokrajino, vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine je zapisal takole: »Ko sem davnega leta 1961 prvič vstopil v kraljestvo Dolomitov, si nisem mogel niti v sanjah predstavljati, da bom te prelepe gore tako močno vzljubil, da jih bom potem še ničkolikokrat obiskal in napisal o njih celo izbirni vodnik. Če bo ta knjiga koga pritegnila in mu vzbudila željo po obisku Bledih gora in si bo zaželel ponovnih srečanj z njihovimi strogimi strminami kot tudi z mehko toploto, ki jo izžarevajo, bo namen tega dela izpolnjen.«

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Kompass pohodniški zemljevid merila 1 : 50.000 območja Lienških Dolomitov in zahodnega dela Karnijskih Alp z zahodnim delom Zgornje Dravske doline tre delom Lesne (Lesachtal) in Pustriške doline (Pustertal). Zemljevid pokriva območje gora v okolici naselij Kőtschach-Mauthen, Oberdrauburg, Lienz, Ainet, Sillian, Kartitsch, na italijanski strani obmejnih gora pa naselja Timau, Sappada in S. Stefano di Cadore. Zemljevid prikazuje tudi potek Karnijske visoke poti (Karnischer Hőhenweg).

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.