Digitalna knjižnica

Spletna stran Earth Nullschool prikazuje interaktivno vizualizacijo globalnih vremenskih podatkov v realnem času. Uporablja podatke iz vremenskih modelov za prikaz vetrov, temperatur, vlažnosti, pritiska, oceanskega toka in drugih atmosferskih pojavov.

Spletna stran AQICN ponuja interaktivni zemljevid kakovosti zraka po vsem svetu. Podatki o onesnaženosti zraka (PM2.5, PM10, NO2, O3 itd.) so prikazani v realnem času in pridobljeni iz uradnih merilnih postaj. Uporabniki lahko preverijo indeks kakovosti zraka (AQI) za določene lokacije ter spremljajo trende in zgodovinske podatke. Stran je uporabna za vse, ki jih zanima vpliv onesnaženja zraka na zdravje in okolje.

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

Izteka se sedemletni program Evropske unije LIFE Lynx, namenjen ohranitvi risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Po ponovni naselitvi, prva je bila že leta 1973, se njihova populacija povečuje. Ta zver iz družine mačk po izumrtju v začetku 20. stoletja spet živi v naših gozdovih. O ohranitvi populacije in reševanju risov v oddaji govori dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Windy je spletno mesto in aplikacija, ki ponuja podrobne vremenske napovedi in interaktivne vetrovne karte. Prikazuje podatke o vetru, padavinah, temperaturi, zračnem tlaku in drugih vremenskih parametrih s pomočjo vizualno privlačnih zemljevidov. Je priljubljeno orodje med piloti, jadralci, pohodniki in vremenskimi navdušenci.

Worldmapper je spletna stran, ki ponuja edinstvene zemljevide, ki prikazujejo svet na način, ki odraža različne družbene, ekonomske in okoljske dejavnike. Namesto da bi prikazali svet geografsko pravilno, so zemljevidi prilagojeni tako, da poudarijo specifične podatke, kot so prebivalstvo, dohodki, izobraževanje, dostop do zdravstvenih storitev in drugi kazalniki.

Spletna stran Avalanches.org ponuja informacije o snežnih plazovih v Evropi. Na njej najdeš plazovno karto, ki prikazuje trenutno nevarnost snežnih plazov v različnih regijah. Podatki so pridobljeni iz uradnih plazovnih centrov in so prikazani v standardiziranem evropskem sistemu nevarnosti plazov (od 1 – majhna nevarnost do 5 – zelo velika nevarnost). Stran je koristna za turne smučarje, alpiniste, planince in druge ljubitelje zimskih športov, saj omogoča boljšo pripravo in varnejše gibanje v gorah.

Tako kot vsakemu drugemu avtorju je bilo tudi Tonetu Škarji pisanje priložnost, ob kateri je izpovedoval osebni pogled na svet okoli sebe in izražal svoje vrednostne ocene. Te so zaradi bogatih življenjskih izkušenj vsaj za področje alpinizma in himalajizma pa tudi sicer vredne ne le upoštevanja, nemalokrat tudi občudovanja. Njegova literarna zapuščina nam ponovno daje priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in njegovih iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe. Pouči pa nas tudi o tem, da alpinizma ne preveva zgolj romantika.

Primarij Tomazin in profesor Virk. Pravi duet za plezalne, alpinistične in druge avanture, ki so prinesle tesno prijateljstvo. V knjigi Naveza v metaforično bogatem jeziku, začinjenem s humorjem in pikantnimi podrobnostmi, beležita zlasti skupne plezalne podvige in razmišljata o alpinizmu, prijateljstvu, naravi, lepoti, umetnosti, etiki, duhovnosti in presežnosti. Skozi živahen in sproščen dialog nam vrhunski alpinist in vrhunski esejist odstirata, kako sta presegala vsakdanjo stvarnost, prehitevala še samega sebe, se vzpenjala in padala ... Dva zorna kota – navezana.

Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.

Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.

Viki Grošelj v knjigi Mojih 33 odprav obračuna z vzponi na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta. Od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. Izjemnih 47 let spominov na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami.