Digitalna knjižnica

Turnosmučarski vodnik želi v prvi vrsti prebujati željo po odkrivanju novih belih prostranstev v naši bližnji okolici. Pisan je z mislijo na turnega smučarja, ki je v to dejavnost že bolj ali manj vpeljan in mu morda ponavljanje enih in istih tur že nekoliko preseda. Za tistega, ki raje odkriva, kot da bi vedno znova obiskoval iste cilje.

Peter Muck se v dvaindvajsetih zgodbicah spominja svojih plezalskih prigod, začinjenih s svojevrstno zgodovinsko vrednostjo. V njih opisuje čas takoj po 2. svetovni vojni, ko se je naš alpinizem začel na novo razvijati.

V pretežno karbonatnih Jugovzhodnih Alpah v Sloveniji so kisloljubna travišča v alpinskem pasu redkost in se pojavljajo tam, kjer je apnencu primešan laporovec ali roženec. Tiste, ki smo jih uspeli fitocenološko popisati, lahko uvrstimo predvsem v dva sintaksona: Carici curvulae-Nardetum strictae vaccinietosum gaultherioidis in Sieversio-Nardetum strictae vaccinietosum. Nekoliko nižje, še v gozdnem pasu visokogorske planote Pokljuka, smo podobna travišča našli na majhnih površinah v mraziščnih kotanjah z izpranimi tlemi na apnencu. V njih rastejo značilne vrste različnih subalpinsko-alpinskih združb travišč in snežnih dolinic. Uvrščamo jih v sintakson Homogyno alpinae-Nardetum scorzoneroidetosum croceae.

Planinski zemljevid Kamniško-Savinjske Alpe - 1 : 50.000 obsega območje med Stahovico, Menino planino in Vranskim na jugu ter Železno Kaplo, Peco in Uršljo goro na severu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jezerskim in Krvavcem, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Slovenj Gradec, Šoštanj in Gora Oljka.

Planinski zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora– 1 : 30.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad Zgornjo Savinjsko dolino (Luče, Ljubno, Mozirje), Šaleško dolino (Velenje, Šoštanj, Topolšica, Vinska gora), Slovenj Gradcem in zahodni delom Koroške (Kotlje, Mežica, Črna na Koroškem).

Planinski zemljevid Karavanke - osrednji del - 1 : 50.000 obsega območje med Dovško Babo, Borovljami in Obirjem na severu ter Jelovico, Kranjem in Krvavcem na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jelovico, Radovno in Dovško Babo, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Krvavec, Mrzla gora ter Železna Kapla.

V članku so predstavljena visokogorska travišča zahodnega Pohorja. Prikazan je njihov razvoj od srednjeveškega obdobja in začetka industrijske dobe do danes. Izpostavljeno je obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je opustila košnja in so se planje začele zaraščati. Zaradi njihovega izrednega krajinskega in naravovarstvenega pomena potekajo od leta 1995 različni projekti za njihovo ohranitev. V zaključnem delu je predstavljen primer monitoringa ogrožene vrste metulja borovničevega mnogooka (Plebejus optilete). Njegova številčnost in razširjenost v zadnjih letih močno upadata. Avtor domneva, da je vzrok upadanja njegove populacije v slabšanju habitata ter podnebnih spremembah.

Območje današnjega čezmejnega Geoparka Karavanke zaznamuje pestra geološka zgradba. Izjemna geopestrost je bila osnova za idejo o čezmejnem sodelovanju 14 slovenskih in avstrijskih občin ter ostalih deležnikov s področja regionalnega razvoja in naravne ter kulturne dediščine. Začetne aktivnosti za vzpostavitev čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je leta 2013 postal del Evropske in Globalne mreže geoparkov, leta 2015 pa dobil naziv Karavanke UNESCO Globalni Geopark, segajo v leto 2007. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je Karavanke Globalni UNESCO Geopark prepoznal kot orodje za uspešno varovanje geopestrosti in narave nasploh. Tako že od samega začetka sodeluje in spodbuja aktivnosti na področju varovanja narave, naravnih vrednot in geopestrosti. Z namenom prebuditi zavedanje o pomenu ohranjanja narave na primeru geopestrosti skupaj s partnerji razvijamo vzgojno-izobraževalne programe in vanje vključujemo vsebine varstva narave, bio- in geopestrosti. Sodelujemo pri nastanku doživljajske in interpretacijske infrastrukture za usmerjanje obiskovalcev ter spremljamo trajnostni razvoj območja. Z dobro komunikacijo smo pridobili ugled ter številna partnerstva za sodelovanje in podporo pri udejanjanju našega poslanstva.

Planinski zemljevid Triglavski narodni park - 1:50.000 obsega območje med Svetimi Višarjami, Kranjsko Goro in Golico na severu ter Kobaridom, Zatolminom in Podbrdom na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča s Kobaridom, Bovcem in Svetimi Višarjami, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Jesenice, Bled in Ratitovec.

Biografija priznanega avstrijskega alpinista Paula Preussa ki je dosegel mednarodno prepoznavnost tako s svojimi izjemnimi solo vzponi kot z zagovarjanjem etično »čistega« alpinizma brez vsakršnih tehničnih pripomočkov. Mladi avstrijski plezalec je na začetku dvajsetega stoletja naredil popolno revolucijo v plezanju in alpinizmu. Še danes njegova zgodba navdušuje in navdihuje plezalce po celem svetu. Od Dunaja in Münchna, svetovljanskih predvojnih mest, do najimpresivnejših alpskih sten; od bolnega otroka do izurjenega športnika, ki je postal prvi profesionalni plezalec v zgodovini, nam David Smart odkrije neverjetno življenjsko zgodbo Paula Preussa, ki je bil tako zgled kot predmet polemik.

Emilio Comici sodi med pionirje in virtuoze šeste stopnje in velikane, ki so pomembno zaznamovali zgodovino alpinizma. V obdobju med obema vojnama je uvajal nove tehnike in pristope k plezanju, načrtno treniranje v domači Glinščici pa je botrovalo izjemnemu plezalskemu nivoju ter posledično vrsti drznih prvenstvenih smeri, kot so Comici – Benedeti v severni steni Civete, Rumeni raz v Mali Cini in epska smer Comici – Dimai v Veliki Cini, ki jo je zaradi spora z bratoma Dimai leta 1937 celo soliral v izjemnem času 3 ur in 15 minut.

Olga Kolenc se v svojem knjižnem prvencu Poti do kamnitih src spominja svojih obiskov manj obiskanih poti vzdolž hribov in gora ob zahodni slovenski meji. Poti ob meji z Italijo so bile do vstopa Slovenije v Evropsko unijo zaradi strogega mejnega režima zapostavljene in še redkeje obiskane kot dandanašnji. Avtoričina doživetja ne temeljijo le na klasični pripovedi o lepotah gora, predgorij in Krasa. V njih se prepletajo tudi intimnejše in hkrati univerzalnejše razsežnosti, ki so prisotne ob večnih iskanjih v nas samih. Na poti Olga išče celoto, vezna nit je človek, ki naseljuje ta prostor. Gora ni samo gora, temelji so ji predgorja, doline in reke, ki iščejo vsaka svojo pot.