Digitalna knjižnica

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Serija V smeri prinaša tri navdihujoče zgodbe, povezane s slovenskimi gorami: od alpinistične naveze Nejca Marčiča in Luke Stražarja, prek spominov alpinista Sama Supina, ki je pred leti izgubil brata, do mentorja alpinista Silva Kara, ki znanje predaja mlajši generaciji.

Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?

Zadnji trije ledeniki Julijskih Alp so v kritičnem stanju, so ob čezmejnem obisku gora opozorili strokovnjaki italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente. V sklopu vsakoletne znanstveno raziskovalne pobude »Karavana ledenikov« so se letos ustavili tudi v Triglavskem narodnem parku in Deželnem naravnem parku Julijskih Predalp. Od ledenikov na Kaninu in Triglavu ostajajo le še posamezne zaplate snega in ledu, ledenik na Montažu pa še ohranja temeljne značilnosti.

V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.

Obiskali smo Planino v Lazu, eno najbolj avtentičnih živih pastirskih naselij v Triglavskem narodnem parku, kamor se čez poletne mesece kot majerca preseli Lucija Gartner. V oddaji tudi več o povezavi med gorskim pašništvom in turizmom v Posočju. Brez obdelane krajine tudi težko govorimo o kvalitetnem turizmu, zato je ekipa Na lepše obiskala živo pašno planino Pretovč, ki se nahaja med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom. V oddaji pa tudi zgodba o Ivanu Jelinčiču, kmetu, gozdarju, sirarju, slikarju, glasbeniku in turističnemu delavcu, ki je kot eden prvih oddajal sobe v nekdaj odmaknjeni dolini Trente. Kako torej s kombinacijo kmetijstva in turizma živeti in preživeti znotraj zaščitenega biosfernega območja Julijske Alpe?

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978; šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku.

Prvo radijsko oglašanje z najvišje točke Slovenije – vrha Triglava – je bilo poseben tehnični dosežek. Priprava in izvedba radijskega dogodka 23. avgusta pred natanko 60 leti (1964) je zahtevala dobro načrtovanje, sposobno in uigrano tehnično ekipo ter vsaj malo sreče z vremenom. Tako je zvenelo prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, ki ga je napovedal Peter Ovsec.

Avgusta 1964 so radijski sodelavci pripravili prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, nekaj dni več kot natanko 14 let pozneje pa je od tam med nas prišla tudi prva živa televizijska slika.