Digitalna knjižnica

So bili v ozadju res naravovarstveni motivi?

Pregled slovenske pohodniške, planinske in gorniške literature l. 2007

Malo manj kot tretjina vseh zavarovanih območij na svetu je v gorah. Glede na cilje zavarovanja se zavarovana območja po strokovnih merilih IUCN (International Union for the Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delijo na šest kategorij in dve podkategoriji.

V vodniku je opisanih 45 izbranih vzponov na pomembne vrhove Alp, ki so naši domovini najbližji in jih je mogoče opraviti v času enega vikenda. Tako je v izboru dvanajst vrhov v Karnijskih Alpah, eden v Ziljskih Alpah, osemnajst v Dolomitih, trije v Severnih apneniških Alpah in enajst v Visokih Turah. Ture so različnih dolžin in težavnosti, od povsem enostavnih izletov pa do zahtevnih ledeniških vzponov. Vodnik je popoln opis izbranih vrhov, njihovih značilnosti, praviloma tudi značilnosti celotne gorske skupine, kateri pripadajo.

Ali bomo alpske živali v bodoče le opazovali v naravi ali pa samo v živalskih vrtovih, je odvisno samo od nas. Vsakdo naj po svojih močeh prispeva, da bodo življenjski prostori alpskih živali, kjer bodo lahko živele primerno življenje in se nemoteno razmnoževale, obvarovani.

Alpe so Zemlja v malem: kot se rastlinski svet spreminja od ravnika proti tečajema, se spreminja tudi od dolin proti vrhovom; kot so območja ob ravniku pokrita z gozdovi, obtečajna pa z večnim snegom, je vznožje Alp gozdnato, vrhovi pa so dolgo, če so dovolj visoki, tudi trajno zasneženi.

Avtor opisuje štiridnevno turo tabornikov na Triglav in takratno stanje Triglavskega ledenika.

O Triglavskem ledeniku leta 1892.

Prispevek o severni triglavski steni.

PZS se je ob proslavi 60-letnice slovenske planinske organizacije namenila, da prične izdajati vrsto monografij o znamenitih slovenskih planincih. To zbirko pričenja s spisom o Jakobu Aljažu, ki s svojim uspešnim delom za oprostitev Triglava od tujerodnega planinskega udejstvovanja, z zgraditvijo planinskih stavb na Kredarici in v Vratih ter stolpa na vrhu Triglava zasluži zahvalno priznanje kot prvoborec našega planinstva.

V juliju 1952 je skupina študentov geografije z ljubljanske univerze' na večdnevni ekskurziji v Triglavsko pogorje ugotovila marsikaj zanimivega, kar je škoda, da bi se pozabilo. Objavljamo te zapiske v nadi, da bomo z njimi odprli vpogled v dogajanje in preoblikovanje v naravi marsikateremu planincu, ki mu je edini cilj gorništva vzpon na vrh. Brez poznavanja geomorfoloških procesov, katerih delo srečuješ na vsakem koraku, rie more nihče razumeti obilice površinskih oblik, Ob katerih se nam opaja oko ob razgledu z vrha.