Digitalna knjižnica

This article determines which landforms attract people the most and whether one can speak of collective patterns in the aesthetic evaluation of a landscape. It therefore concerns enjoying the beauty offered by a more or less reshaped natural environment. This study is based on the Triglav Lakes Valley (Dolina Triglavskih jezer) in Slovenia which, due to the few man-made changes introduced there, includes hardly any anthropogenic »unnecessary noise.« The online survey included more than six hundred people and used photos of various landforms. Lakes were found to be the most attractive to the respondents, and fractured rock areas were the least attractive.

Cilj diplomskega dela je predstaviti soteskanje kot eno izmed športnih in turističnih dejavnosti, ugotoviti, kako je organizirano v Sloveniji, in to primerjati s stanjem v dveh sosednjih državah. Pozornost je posvečena organiziranosti komercialnega in rekreativnega soteskanja, nadzoru nad izvajalci storitev, vodniškim usposabljanjem in aktualnim vprašanjem o vplivih soteskanja na okolje. Virov, ki bi se nanašali na to tematiko, praktično ni. Nekaj knjižnih vodnikov je na voljo v tujih jezikih, a se v največji meri nanašajo na točno določene soteske. Tako sem si v nalogi pomagal predvsem z zapisi organizacij na spletnih straneh, s podatki, ki sem jih prejel od znancev preko elektronske pošte, in z lastnimi izkušnjami. Po pregledu organiziranosti soteskanja v Sloveniji in po primerjavi s sosednjima državama lahko ugotovim, da je glavni problem v tem, da v nobeni izmed držav ne obstaja en sistem oz. krovna organizacija, ki bi določala smernice za razvoj tega športa, tako na rekreativni kot tudi komercialni bazi. Tako ima vsaka država oz. dejansko vsaka pokrajina v določeni državi svoje posebnosti. Za večjo varnost udeležencev in ne nazadnje za pravilen pristop glede naravovarstvenih zahtev in posebnosti bi bila potrebna centralna organizacija, ki bi določala standarde, po katerih bi potekalo usposabljanje in izvajanje dejavnosti.

Planinski vodnik Zahodne Julijske Alpe opisuje mikaven zahodni del Julijcev, ki se pretežno nahaja na italijanski strani meje. Poleg dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža so v njem opisi nekaterih malo znanih območij, ki do izdaje tega vodnika v slovenščini še niso bila tako podrobno predstavljena in so zato še toliko bolj mamljiva. Razdrapane Naborjetske gore nad divjo dolino Dunje, skriti vrhovi nad Rezijo, samozavestni greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa od ljudi in boga pozabljeni vrhovi zahodno od Strme peči - tako natančnega vodnika zanje ni niti v italijanščini!

Pogovor z Mojco Stubelj Ars.

Opisana je vaskularna flora in vegetacija Pokljuške soteske. Določili smo 5 gozdnih in 1 grmiščno združbo ter 262 taksonov vaskularne flore. Prevladuje srednjeevropska flora s 158 taksoni (60,3 %), ilirske flore je 11 (4,2 %) vrst, zavarovanih vrst je 14 (5,3 %), prisoten je še subendemit Saxifraga burseriana. Gozdne in grmiščno združbo uvrščamo v srednjeevropske fitocenoze, vendar so v nekaterih prisotne širše razširjene jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste.

V prispevku je predstavljena soodvisnost med razvojem demografsko ogroženih naselij in pogostnostjo nesreč v gorah v Triglavskem narodnem parku v slovenskih Alpah. S pomočjo analiz statističnih podatkov Gorske reševalne zveze Slovenije, ogledov terena in prostorskih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije so bile izpeljane sintezne ugotovitve, ki ponovno definirajo obstoječi poselitveni vzorec gorskih zavetišč in pastirskih planin z namenom spodbujanja razvoja varnega visokogorskega pohodništva in tudi turizma. Dopolnjena mreža planinskih postojank je zasnovana kot nadgradnja obstoječega sistema zagotavljanja varnosti obiskovalcem visokogorja v TNP. Je hkrati nova oblika turističnih storitev kot priložnost za razvoj lokalnih ekonomij v demografsko ogroženih okoljih. Dvojnost funkcije (reševalna služba in turistična ponudba) znižuje investicijske in vzdrževalne stroške ter povečuje učinkovitost izrabe omrežja poti in postojank, zato je izvedljiva tudi v demografsko ogroženih območjih. Je eno izmed operativnih orodij za ustavitev nadaljnjega upadanja prebivalstva.

Simona Vrevc, namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije: Simona Vrevc, 46-letna diplomirana agronomka iz Ljubljane, je januarja zasedla mesto namestnice generalnega sekretarja Alpske konvencije. Gre za eno najvišjih, nemara celo za najvišje mesto v katerikoli mednarodni organizaciji, ki ga je doslej prevzela Slovenka. A veliko lažje kot na visokem uradniškem stolu si jo je predstavljati nekje v naravi. Vrevčeva je z njo, še posebej z gorami, tesno povezana – že desetletja zahaja v hribe kot planinka, turna smučarka in plezalka. Pa tudi kot mati treh otrok, ki jim želita z možem, prav tako ljubiteljem gora, čim bolj približati gorski svet. Pravi, da sedanje delovno mesto, ki ga je prevzela za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja, povezuje njeno zasebno navdušenje nad hribi s poklicnimi izkušnjami, ki jih je pridobila na prejšnjih delovnih mestih.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.

V letošnjem letu praznujemo 60 let Slovenske planinske poti – najstarejše daljinske poti oz. transverzale v Evropi. Pohodništvo in planinstvo v zadnjih letih strmo naraščata po priljubljenosti tudi kot turistični produkt. Vse več ljudi se odloča za večdnevno hojo od koče do koče oz. hotela do hotela, kar potrjuje tudi večji obisk pohodnikov na znanih evropskih poteh kot so Top trails v Nemčiji in Salzburger Almenweg, Donausteig, Adlerweg, Kalkalpenweg v Avstriji.

Po standardni srednjeevropski metodi smo fitocenološko raziskali obrežne gozdove ob rekah Savi Bohinjki, Radovni, Učji in potoku Slatenik v severozahodni Sloveniji in jih primerjali s podobnimi logi v povodju Soče ter v sosednjih državah Hrvaški, Avstriji in Italiji. Na podlagi te primerjave smo jih uvrstili v naslednje sintaksone: Salicetum eleagno-purpureae, Salicetum albae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni (tudi v novo subasociacijo -caricetosum eletae) in Lamio orvalae-Alnetum incanae (tudi v novi subasociaciji -fraxinetosum excelsioris in -rhamnetosum fallacis). Opisali smo sukcesivno nadomeščanje (conacijo) združb ob Savi Bohinjki od inicialnih prodišč proti bukovim združbam na višje ležečih rečnih terasah. S fitoindikacijko metodo smo ocenjevali produkcijsko sposobnost gospodarsko najvrednejše oblike preučenih logov, sestojev subasociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris.

Nahajališče lehnjaka na Spodnjem Jezerskem je zaradi njegove izjemne velikosti (v slovenskem merilu), značilne dobro ohranjene oblike inkrustiranih rastlin, lehnjakovega izvira, znanstvenoraziskovalnega, izobraževalnega in pričevalnega pomena geološka naravna vrednota in krajinska posebnost. Naravno vrednoto je ogrožala odstranitev lehnjakovega sklada zaradi ekonomskega pridobivanja v kamnolomu ter uničevanje novega lehnjaka zaradi gozdne vlake. Ohranjanje naravne vrednote je zahtevalo številne terenske oglede, pogovore in usklajevanja. Za ogled nastajajočega lehnjaka sta bila leta 2006 postavljena leseno razgledišče in pojasnjevalna tabla. Na območju naravne vrednote je načrtovana učna pot. Trenutno je stanje v kamnolomu neurejeno. Z nadaljnjo komunikacijo z lokalno skupnostjo in koncesionarjem želimo doseči uresničitev končne sanacije kamnoloma in ohranjanje naravne vrednote v čim večjem obsegu in urejenem stanju.