Digitalna knjižnica

V oddaji Dobro jutro: O Triglavu kot simbolu Slovenstva

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) v sodobnem času zaseda pomembno mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja. Učni načrti za osnovno šolo narekujejo vključevanje in rabo IKT pri pouku ter s tem razvijanje digitalnih kompetenc osnovnošolcev. Oboje je mogoče med drugim doseči z uporabo digitalnih učnih gradiv in učenjem z e-učbeniki. V okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja je zavod Triglavski narodni park zasnoval lasten izobraževalni portal Triglavska zakladnica, na katerem so zbrana digitalna učna gradiva. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so učne vsebine izobraževalnega portala usklajene z učnimi načrti obveznih predmetov osnovne šole. Poudarek je bil na predmetih naravoslovnih vsebin, geografiji ter družbi. Izvedli smo kvalitativno analizo izbranih učnih načrtov z vidika vsebin, predvidenih oblik in metod pedagoškega dela in procesnih znanj. Podatke smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da je izobraževalni portal usklajen z učnimi načrti trinajstih osnovnošolskih predmetov, v največji meri s predmeti spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, geografija, biologija in družba. Vsebine izobraževalnega portala so primerne za obravnavo v vseh razredih osnovne šole. Pomanjkljivost izobraževalnega portala je ta, da v premajhni meri podpira razvijanje naravoslovnih postopkov in spretnosti, ki jih predvidevajo učni načrti.

Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matija Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa..

Slovenija je že dolgo znana kot dežela planincev, v času družbenih omrežij pa se zdi, da v gore hodi že praktično vsak in da so te vsakomur dostopne, tudi zelo oblegani Triglav. Vendar je ta za marsikoga še vedno prezahteven zalogaj. To pa ne velja za šest fantov, starih od 10 do 17 let, ki jim je pred nekaj dnevi uspel ta podvig. Pod vodstvom znanega alpinističnega para Marije in Andreja Štremflja so osvojili najvišji vrh Slovenije. In zakaj so posebni? Ker skoraj nič ne vidijo. Spremljala jih je tudi ekipa Tednika: snemalec Martin Uršič in novinarka Alenka Bevčič.

Ime tedna in ime julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja. Postal pa je tudi ime julija.

Leta 1845 se je v Zavrhu po Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol.

We have expanded our knowledge of the localities, sites and distribution of the Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo association in the Slovenian Alps. Based on phytocenological analyses, the shrub association belonging to the forest vegetation type Alpine mountain pine scrub was divided into two subassociations: peucedanetosum oreoselini and hylocomiadelphetosum triquetri. We also described four variants within the latter association.

V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Upravljavec narodnega parka je v letu 2022 izvedel vrsto posegov v okolici Mangartskega sedla, ki so imeli za cilj ureditev okolice, pa tudi učinkovito usmerjanje obiska. Ukrepe za slednje so izvedli tudi na območju slapa Peričnik in v Pokljuški soteski.