Digitalna knjižnica

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah

Kamen je središče kraške pokrajine, stoletja so ga generacije garaških Kraševcev obdelovale kot gradbeni material in temelj preživetja. Zgodbo o kamnolomih pripoveduje kraški kamnosek Gabrijel Jeram, ki je v svojem domu v Štorjah na Krasu zbral zavidljivo zbirko kamnin iz različnih vaških jav - kamnolomov, jih metodično uredil in vrisal na zemljevid Krasa. Teh je čez 120 in predstavljajo največjo zbirko kamnin Krasa pri nas. Zbral je tudi vsa kamnoseška orodja, ki jih je uporabljal on in njegovi predniki in napisal etimološki slovar vseh izrazov, ki so jih uporabljali v kamnoseštvu. Spoznali bomo kako je Kras nastal, zapuščene vaške jave in večje kamnolome na Krasu – od Lipice, Povirja, Repentabora, Nabrežine do kraške arhitekture, ki daje svojevrsten pečat tej magični pokrajini. Nadkamnosek Gabrijel pravi: Kamen kot kamen ne pomeni nič. Moraš ga obdelati in mu vdihniti dušo, da oživi!

Namen diplomskega dela je raziskati spreminjanje odnosa javnosti do prostorskega razvoja in možnosti vključevanja javnega mnenja v proces načrtovanja ter usmeritev raznih strateških dokumentov. Raziskavo smo opravili s pomočjo ankete (osebni intervju) v dveh delih z razmikom 3 let (2007 in 2010). Obravnavano območje obsega celotno občino Bohinj vključno s Triglavskim narodnim parkom (TNP), ki prinaša posebne omejitve pri planiranju in dodatno vpliva na mnenje prebivalcev, obiskovalcev, invsetitorjev ipd. Poudarjen je pomen ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Na podlagi rezultatov raziskave smo komentirali strategijo za razvoj turizma v Bohinju 2007-2013, študijo o možnosti zapor v TNP, novi zakon o TNP, oziroma njihove strateške usmeritve in strateške usmeritve OPN, ki je še v nastanku. Analizirali smo tudi spreminjanje javnega mnenja v odvisnosti od časa in v odvisnosti od vloge posameznika v prostoru. Na podlagi rezultatov raziskave smo komentirali strategijo za razvoj turizma v Bohinju 2007-2013, študijo o možnosti zapor v TNP, novi zakon o TNP, oziroma njihove strateške usmeritve in strateške usmeritve OPN, ki je še v nastanku.

Turizem je postal v globaliziranem svetu pomembna gospodarska panoga. Razvoj turizma pomeni pomemben vir zaslužka za države, ki tržijo svoje naravne in kulturne znamenitosti. Tudi za Slovenijo je turizem razvojna priložnost, vprašanje pa je, v kateri smeri se bo razvijal: ali v smeri množičnega, do okolja ravnodušnega izkoriščanja narave ali v skladu s koncepti trajnostnega razvoja. Občina Bohinj, ki v veliki meri leži znotraj Triglavskega narodnega parka, predstavlja občutljiv ekosistem, obenem pa tudi izjemno naravno in kulturno vrednoto. Razvoj turizma na območju nacionalnega parka mora zato nujno izhajati iz načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Pravno-formalno je področje razvoja trajnostnega turizma natančno urejeno, deklarirana vizija na državni ravni obstaja, prav tako je aktivna tudi lokalna skupnost s svojimi predlogi. Svoja stališča in vizijo o tej tematiki imajo tudi strokovna javnost, nevladne organizacije in posamezniki. V primeru Bohinja lahko opazujemo razkorak med deklariranimi stališči oblasti in praktičnimi primeri ljudi, ki so se odločili za razvoj specifične turistične ponudbe. Država, lokalne oblasti, strokovna javnost, zainteresirana laična javnost in prebivalci Bohinja se zavedajo težav na tem področju, predlogi rešitev pa so različni. Zato bo za učinkovito reševanje težav in razvoj trajnostnega turizma potrebno veliko usklajevanja in konsenzov.

Simona Vrevc, namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije: Simona Vrevc, 46-letna diplomirana agronomka iz Ljubljane, je januarja zasedla mesto namestnice generalnega sekretarja Alpske konvencije. Gre za eno najvišjih, nemara celo za najvišje mesto v katerikoli mednarodni organizaciji, ki ga je doslej prevzela Slovenka. A veliko lažje kot na visokem uradniškem stolu si jo je predstavljati nekje v naravi. Vrevčeva je z njo, še posebej z gorami, tesno povezana – že desetletja zahaja v hribe kot planinka, turna smučarka in plezalka. Pa tudi kot mati treh otrok, ki jim želita z možem, prav tako ljubiteljem gora, čim bolj približati gorski svet. Pravi, da sedanje delovno mesto, ki ga je prevzela za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja, povezuje njeno zasebno navdušenje nad hribi s poklicnimi izkušnjami, ki jih je pridobila na prejšnjih delovnih mestih.

Pogosto spregledana neživa narava nam pomaga razumeti pokrajino in procese v njej, je pa tudi glavna opora vsakega planinskega čevlja in predmet občudovanja ob osvajanju gorskih vrhov. Njeno poznavanje in razumevanje lahko razkrijeta marsikatero skrivnost, tudi o nas samih.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.

V diplomskem delu smo posebno pozornost posvetili prav pohodništvu in kolesarstvu, ki sta potencialna, a premalo izkoriščena turistična produkta tako v Zgornjem Posočju kot na področju celotne države. V začetnem delu smo opredelili osnovne pojme in terminologijo, ki se nanaša na pohodništvo, kolesarstvo, turizem in športno rekreacijo. Sledi predstavitev turističnega območja Kobarid-Tolmin z zgodovinskim in geografskim orisom ter predstavitev celotne turistične ponudbe. Nekaj besed smo namenili tudi razvoju ter vlogi pohodništva in kolesarstva v turističnem prostoru. Dotaknili smo se problemov na področju etike, varstva narave ter pravne podlage za izvajanje rekreacijskih dejavnosti v TNP-ju. Predlagali smo izletne oz. pohodniške in kolesarske ture, ki so turistično najbolj zanimive. Večjo pozornost smo namenili analizi stanja na področju turizma v povezavi s pohodništvom in kolesarstvom omenjene destinacije. S SWOT analizo smo ugotovili, kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti pohodniškega in kolesarskega turizma. Predstavili smo tudi primere dobrih praks v slovenskih pokrajinah ter na tujih trgih. V zaključnem delu smo na podlagi zbranih in obravnavanih podatkov predstavili nekatere smernice za nadaljnji razvoj turističnega proizvoda kolesarstva in pohodništva. Pomemben del tega so pohodniški in kolesarski projekti, ki se bodo izvajali tudi v prihodnje.

V prvem delu spoznamo nesreče in reševanje v svetu gora skozi čas: od samih začetkov, še preden se je začelo organizirano reševanje pred stotimi leti, do današnjih dni. Spoznamo opremo prvih reševalcev in njen razvoj vse do današnje, moderne opreme. Seznanimo se tudi z vsemi koraki, ki so privedli do današnjega načina usposabljanja in izobraževanja reševalcev, z vlogo zdravnikov, helikopterja in radijskih zvez pri reševanju, z reševanjem v snežnih plazovih ter z obdelavo podatkov reševanj in obveščanjem javnosti. V nadaljevanju izvemo, kakšna je organiziranost gorskega reševanja v Sloveniji, predstavljena je tudi vloga Ustanove Sklad Okrešelj, ki pomaga otrokom ponesrečenih reševalcev. Spoznamo povezave gorskih reševalcev s tujino, navedene pa so tudi vse pomembnejše knjige, ki smo jih napisali reševalci v teh sto letih, ob koncu prvega dela pa so zapisani še izzivi reševanja v prihodnosti. V drugem delu knjige spregovorijo reševalci. V mnogih zgodbah opisujejo veselje ob najdenem ali rešenem ponesrečencu, žalost in nemoč ob tragičnih reševanjih, resnost v stenskih reševanjih, napore ob težavnih nošnjah nosil, stiske v temnih viharnih nočeh in strah pri plezanju v terenu, ki ga ogrožajo plazovi. To so posamezniki, ki jim ni mar za druge ljudi, ki si pri sebi venomer ponavljajo, da želja pomagati ljudem v stiski ne sme nikoli zamreti!

Če nas je lani februarja na okrogli mizi bolj zanimalo, kakšno planinsko knjigo potrebuje slovenski bralec, je bil v tokratni, ki smo jo organizirali letošnjega novembra, fokus na strani založnika. Odgovor na vprašanje, kdo izdaja planinske knjige, niti ni tako težak, saj teh založb ni prav veliko. Bolj nas je zanimalo, kakšne zvrsti in žanre izdajajo založbe, kakšni so kriteriji za odločitev o (ne)izdaji, kaj pomeni knjigarna za založbo, kako naj se glede založnika odloči samozaložnik, kakšne knjige lahko pričakujemo v prihodnosti ...

Gore imam rad. Iz tega preprostega dejstva je razbrati ves smisel mojega gorništva, alpinizma, andizma ... in seveda v prvi vrsti ljubezni do narave, predvsem gorske. Miha Potočnik je na vprašanje, zakaj hodi v gore, odgovoril: "Nič ne razmišljam, zakaj; raje kar grem." To pisanje je poklon večno lepim goram. Privlačijo me s skrivnostno silo, ki se ji preprosto ne morem upreti. To silo imenujem KLIC GORA. Osrečuje me slast, ki jo občutim na vrhu gora, potem ko sem moral dati vse od sebe ali pa še več. Ko se povsem zbližam z goro najdem tisto, kar sem iskal: svet večne lepote.

Gozdovi pokrivajo 60 odstotkov Slovenija in predstavljajo naše največje naravno bogastvo. Upravljati občutljivi ekosistem pa ni preprosto. Nekatere stvari so samoumevne do bolečine. Stvari, na katerih neposredno temelji obstoj človeka na planetu so zaradi samoumevnosti potisnjene v kot človekovega zanimanja. Pričujoči dokumentarni film ima željo povedati zgodbo o gozdu, temu prvaku samoumevnosti ter njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Problem z gozdom je na načelni ravni za Slovence dokaj preprost. Gozda imamo veliko in takšnega, da se zanj ne zanimamo preveč. Smo tretja država po gozdni površini v Evropi, ena izmed najbolj gozdnatih na planetu. Da nekaj, kar je samoumevno, ni vredno obravnave, je znano že od časov Rimljanov. Tako je gozd deležen ali prenapete pozornosti ob naravnih nesrečah, besnih spopadov ob njegovem lastninjenju ali suhoparnim predstavitvam stroke. Avtorji dokumentarca ga želijo predstaviti kot živo, zapleteno, prečudovito in predvsem nenehno spreminjajočo se tvarino. Gozd je zmagovalec v nečem kar modno imenujemo obnovljivi naravni viri.