Digitalna knjižnica

Kadar kdo omeni začetek dela v naravovarstveni službi pred dvajsetimi ali petindvajsetimi leti, se najprej utrne spomin na prijazen sprejem, ki smo ga bili deležni novinci s strani starejših kolegov. Takoj nato pa na Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Skoberne in Peterlin, 1991), ki je večino od nas že prvi dan čakal na pisalni mizi. Skupaj z zakonodajo ga je bilo treba v najkrajšem času poznati. "Če česa ne razumeš, če kaj potrebuješ, kar povej ali vprašaj kogarkoli od nas."

Mokrišča so od nekdaj veljala za območja brez gospodarske vrednosti. Zato smo jih ljudje preurejali in podrejali svoji rabi in to še vedno počnemo. Ne zavedamo se, kakšno vlogo imajo v prostoru in kot ekosistemi. V naravi so mokrišča nenadomestljiv zbiralnik za zadrževanje poplavnih voda in edinstvena naravna čistilna naprava, skozi katero v podtalje potujejo milijoni hektolitrov vode, ki na tej poti postaja naša pitna voda. Raznovrstna mokrišča so prava oaza življenja, v njih žive številne živalske in rastlinske vrste, ki so se v svojem razvoju prilagodile življenju na poplavljenih in razmočenih tleh. To naravno bogastvo lahko preživi samo, če se ohrani ta življenjski prostor. Zaradi uničevanja in slabega razumevanja mokrišč je tudi pri nas že ogroženih kar nekaj rastlinskih in živalskih vrst. Naloge, kako izboljšati stanje mokrišč in jih ohranjati vitalna, se lotevajo strokovnjaki v projektu Wetman – Ohranjanje in upravljanje slovenskih sladkovodnih mokrišč. Spoznavanje teh prostorov nam ponuja izjemne možnosti učenja in sproščujočega občudovanja narave.

Ob častitljivi 100. letnici prvega javnega programa varstva narave na Slovenskem in ob vse izrazitejšem globalnem in lokalnem zmanjševanju ter siromašenju življenjskih prostorov za ohranjanje biotske raznolikosti, intenzivni rabi vseh naravnih virov ter ponekod že pretirani rabi naravnih vrednot smo pripravili skupen, nepolitičen, v bodočnost usmerjen Naravovarstveni premislek (manifest), katerega namen je obvestiti javnost o nekaterih prepotrebnih ukrepih za ohranitev narave, snovalce in izvajalce okoljskih politik povezovati in usmerjati slovensko družbo k nujni enotni viziji nadaljnjega razvoja naravovarstva na Slovenskem, s ciljem takojšnjega ustavljanja povzročenih negativnih trendov v naravi.

Reprezentativen izbor stošestdesetih najboljših alpinističnih možnosti klasičnega tipa, ki jih nudijo slovenske gore. "Slovenske stene" nas poleg večjega števila opisanih smeri in lepih, preglednih skic ter fotografij razveselijo še z nekaterimi novejšimi plezalskimi "poslasticami" - vzponi višje težavnostne stopnje, ki bodo navdušili tudi zahtevno mlajšo generacijo.

Potopisni roman TRANSVERZALA je svojevrstno nadaljevanje večkrat nagrajene uspešnice APALAŠKA POT. Jakob J. Kenda tokrat s svojim slikovitim, sočnim jezikom in začimbo humornih vložkov prikazuje pot, ki se vije prek njegove lastne dežele. Pripoved tako nudi vpogled v preteklost, a predvsem sodobnost avtorjeve domovine, in to s prepletenim vencem utrinkov in tem, ki jih ves čas povezujejo tudi bolj intimne niti ljubezni v njenih najrazličnejših oblikah.

Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo bomo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili bomo tudi številna znanja, ki jih v naravi pridobijo mladi, slišali pa boste tudi recept iz šestih sestavin za odlične sprehod.

Namen magistrske naloge je izvesti geomorfološko analizo kont na Pokljuki in Jelovici ter njihova morfogenetska in morfodinamična interpretacija. Na podlagi proučene literature in terenskega dela ugotavljamo, da konte niso tipična glaciokraška geomorfna oblika, saj se lahko nahajajo izven obsega poledenitve. Konte je zato mogoče deliti na dva tipa - obledeniške in podledeniške konte. Obledeniške konte nimajo sledi poledenitve in so primarno rezultat kraškega geomorfnega sistema, ki ga spremljajo obledeniški procesi. Podledeniške konte se nahajajo na območjih, ki jih je v pleistocenu pokrival in preoblikoval ledenik. Te so si zelo različne in jih lahko delimoe na tri tipe glede na njihovo lego, in sicer glede na ravnovesno mejo ledenika, ki jih je preobrazil.

Kakšna je kakovost zraka v Sloveniji, kaj merimo, kdo so največji onesnaževalci in še kaj

V okviru 20. evropskega tedna mobilnosti se sprašujemo, v kakšnih mestih si v prihodnje želimo živeti. Kako živeti zdravo in potovati trajnostno, kot se glasi letošnje geslo? Glavni vir toplogrednih plinov znotraj prometnega sektorja je cestni promet. Prispeva več kot 99 odstotkov izpustov, od tega večino, kar 60 odstotkov, prispeva osebni promet. Projekt Drevo na kolo na poti do trajnostne mobilnosti in ozelenitve urbanih središč vključuje vsakega posameznika. Zamislite si kraj, ki je premalo zelen, in tja odpeljite drevo. Vašo željo bodo ob pomoči signalov GPS, ki jih spremljajo na kolesu, pozneje predali odločevalcem. Drevo je svoje poslanstvo v Ljubljani opravilo, trenutno se nahaja v Novem mestu.

To območje nima visokih vrhov, ki bi me pritegnili. Ko sem se začel resneje ukvarjati s fotografijo, pa sem hitro spoznal, da mi to neokrnjeno območje nudi obilo motivov za fotografiranje. Najprej so me pritegnili gradovi Podčetrtek, Olimje in Podsreda, nato sakralni objekti v Pilštanju, Kozjem in pri Slakah pri Podčetrtku, nadalje naravni biseri slap Gruska ter soteska Bistrice. Čez čas sem v raznih turističnih vodnikih in brošurah opazil, da je na tem območju kar nekaj zanimivih pohodnih poti, ki te pripeljejo na lepa razgledišča. Popolni preobrat pa se je zgodil, ko sem začel spoznavati vezno Planinsko pot XIV. divizije, ki pelje mimo teh krajev.

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili? *Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.