Digitalna knjižnica

Brez velike svetovne pozornosti se v Vzhodnem Kongu dogaja ena najhujših humanitarnih katastrof moderne dobe. Pozornost svetovnih medijev je za nekaj časa pritegnil izbruh vulkana Nyiragongo januarja 2002, ko je lava prodrla v gosto naseljeno mesto Goma. Po sledi katastrofe se v te kraje odpravita novinar in snemalec. Ob soočenju s silnim razdejanjem, ki ga je povzročila lava, ko je na desettisoče ljudi ostalo brez vsega, tudi brez pomoči države, gledalec spoznava, da je poglavitni vzrok za nesrečo in brezizhodnost tamkajšnjih prebivalcev vojna, ki že leta izčrpava deželo. Gre za donosno nasilje: vojna je le krinka za brezglavo ropanje ogromnih naravnih bogastev, po katerih slovi Kongo.

Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.

Ljubezen - odpovedovanje svobodi, svoboda - sprejemanje brezpogojne ljubezni Knjiga nas s hitrim tempom popelje v vsakdan vrhunskega športnika Kiliana Jorneta, poglobljena razmišljanja pa nam odstrejo pogled v njegovo notranjost, ki jo prežema predvsem rahločutna povezanost z gorami, stkana v otroštvu. Kilian Jornet nam v svoji tokratni knjigi razkriva zgodbo o Everestu. Nekoliko naveličan neprestanih tekmovanj in medijskega pompa okoli njih in sebe se odloči za nov projekt, Summits of My Life (Vrhovi mojega življenja). Projekt čim hitreje priti na nekaj kultnih vrhov sveta (večinoma najvišjih vrhov celin) mu še vedno zagotavlja medijsko pozornost, od katere seveda živi kot profesionalni tekač in alpinist, hkrati pa mu omogoča precej bolj samotno delovanje, kar je najbližje njegovemu bistvu. Končni cilj projekta je hiter vzpon na Everest, ki Kilianu tudi uspe.

Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje alpinistične zgodovine in prav tako tudi aktualne problematike, zato ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para. S ponosom lahko rečemo, da sta v pričujoči knjigi omenjani tudi Slovenki, Marija Frantar z vzponoma na Nanga Parbat in Kangčendzengo in Marija Štremfelj, prva in do zdaj edina Slovenka na Everestu, ter njen vzpon na Broad Peak.

Marija in Andrej Štremfelj sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov. 7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam.

Voytek Kurtyka ostaja eden največjih alpinistov vseh časov. Rodil se je leta 1947 in bil eden najvidnejših akterjev zlate dobe poljskega himalajizma. S svojim vizionarskim pristopom je opravil mnoge pomembne vzpone: prečenje celotnega masiva Broad Peaka, bliskovito hitra vzpona na Čo Oju in Šiša Pangmo v »nočnem golem« slogu in zahodna stena Gašerbruma IV v alpskem slogu, kar je morda njegov največji dosežek. Njegova smer na Gašerbrum IV, ki so jo mnogi poimenovali »vzpon stoletja«, je še vedno brez ponovitve. Na vrv se je najpogosteje navezal z alpinističnimi legendami svojega časa: poljskim himalajcem Jerzyjem Kukuczko, švicarskim gorskim vodnikom Erhardom Loretanom in Britancem Alexom MacIntyrejem.

Avtorica nas skozi svoja doživetja, izkušnje in videnja popelje na tri alpinistične odprave pod visoke himalajske gore.

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

Vremenska napoved, meritve in vse kar povezuje ARSO in dogodkom v Planici

O kopalnih vodah z gostjo Matejo Poje

Ob pojmu Balkan starejšo generacijo planincev verjetno prevzame nostalgija po časih stare, skupne države, marsikateri mlajši gornik pa pomisli na obširna nerazvita in neodkrita območja nekje južno od njemu poznanega sveta.