Digitalna knjižnica

Dokumentarna serija Naravni parki Slovenije odkriva še neraziskane kotičke naše domovine.

V doktorskem delu so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, zakonodajo in varovalne režime zavarovanih območij. Zapisana izhodišča in priporočila so podlaga za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja teh aktivnosti.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Mirna območja; Do skrivnosti življenja divjega petelina s telemetrijo; Začetek okrevanja visokogorskega ekosistema; Risi se vračajo, tudi na Gorenjsko; Bohinjski stavbni tip; Tipologija bohinjskih planin; Gradnja na suho v alpskem prostoru; Sodelovanje Biosfernih območij Slovenije; Biosferno območje Julijske Alpe s številnimi novostmi za mlade in širšo javnost; Novelacija Razvojnega načrta.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Ni malo takih, ki izkoristijo vsako priliko, da bi šli v naravo, na izlet ali samo na krajši sprehod, velikokrat tudi ne glede na to, kakšno je vreme. Samo da so na čistem zraku, obdani z brezskrbnim žvrgolenjem ptic, lazenjem žuželk po travniških cvetlicah, kamni, ki se nastavljajo žgočemu soncu ali deževnimi lužami, ki sramežljivo usihajo. Da bi lahko človek vse to opazil, mora biti sproščen in nikamor se mu ne sme muditi. Ko je takšen, je tudi spravljen s seboj in z življenjem, ki ga živi. V ljudeh, ki jih srečuje, ne vidi slabega, kvečjemu opazi kakšno njihovo nerodnost. Kje se torej človek najbolj spočije ali poživi utrujena duha in telo, če ne prav v naravi? Četudi živi v še tako lepem in udobnem domu, ali obstaja kaj takega, kar bi lahko nadomestilo neopisljivo harmonijo, lepoto in zdravilno moč narave?

Kako se orientiramo, zakurimo ogenj, postavimo bivak in izvajamo druge preživetvene tehnike, ki nas bodo v primeru, da se izgubimo, pripeljale nazaj v civilizacijo.

V zloženki najdete informacije o Poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.

V tej zloženki najdete informacije o Mangrtski cesti in pestrosti njenega rastlinskega in živalskega sveta.

V tej zloženki najdete informacije o Pokljuški soteski in pestrosti njenega rastlinskega in živalskega sveta.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji so predstavljene tipične rastlinske in živalske vrste izbranih habitatov Triglavskega narodnega parka.

V tej zloženki najdete informacije o različnih pohodniških poteh v parku ter rastlinskih in živalskih vrstah, ki jih lahko na poti srečate. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Ko se je kopno, ki mu pripada tudi današnje ozemlje Kostarike, pred tremi milijoni let dvignilo iz morja, je povezalo življenje dveh velikih celin. Razplamtela se je ena najbolj vročih točk biološke raznovrstnosti na Zemlji. Nikjer na svetu ni toliko habitatov kot v Kostariki, majhni deželi na mostu med Severno in Južno Ameriko. Na ozemlju, ki je le dvakrat večje od Slovenije, živi toliko vrst, da predstavljajo skoraj 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Kostariški neokrnjeni pragozdovi so dom 500.000 rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi so tudi tiste z vrha seznama ogroženosti, kot npr. priljubljena ara macao. Film nas popelje skozi nastanek tropskega deževnega gozda, ki v svojih divjinah skriva mnogo čudes, eksotičnost, smrtonosnost in neverjetno iznajdljivost rastlin in živali. Bogato življenje tropskih favne in flore s strokovnimi razlagami pospremita strokovna sodelavca filma prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let vodita strokovne študentske odprave v ta mali raj na Zemlji.