Digitalna knjižnica

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Triglavski narodni park je največje zavarovano območje v Sloveniji in nedvomno velja za eno najbolj ohranjenih, kjer se prepletata neokrnjena narava in tradicionalno vzdrževana kulturna krajina. Pa vendar ljudje z različnimi dejavnostmi resno škodimo nekaterim ekosistemom, kar se kaže v zmanjševanju njihove površine ter rušenju njihove strukture in delovanja. Podobno velja tudi za prostoživeče vrste, populacije, ki so ogrožene zaradi izgube primernega življenjskega prostora.

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Naj vas narava zapelje; Odkrivajmo Julijske alpe; Kartica Julijske Alpe in trajnostna mobilnost.

Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.

Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.

Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju. Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim. Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.

Dušan Škodic, pisec zabavnih planinskih prigod Smeh z gora, bralce spomni na čas avtobusnih voženj do izhodišč, srečanj z obmejnimi graničarji ali iskanja družic na planinskih portalih. Dobršen del zbirke pa vseeno obravnava klasične planinske prigode in nezgode v planinskih kočah, ob nežnih srečanjih in prigodah z gorniškimi »poznavalci«. Zgodbe dopolnjujejo odlične ilustracije Milana Plužareva.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji je predstavljena tipologija planšarskih objektov skozi umestitev stavb v prostor in na zemljišče. Strokovno je utemeljena izbira značilnih gradiv in predstavljena tehnika gradnje, s prikazom dobrih in slabih primerov so tudi podane konkretne usmeritve za vzdrževanje in obnovo objektov.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je del prizadevanj za ohranjanje oziroma dvig prostorske kulture na območju Triglavskega narodnega parka. Predlagane usmeritve želijo vzpostaviti ravnovesje med potrebami prebivalcev, ki se skozi evolucijo načina bivanja oziroma bivalnih navad spreminjajo in vedno odražajo tudi v prostoru, ter ohranjanjem čim bolj skladne in trajnostne podobe prostora.