Digitalna knjižnica

Slovenija ima zelo dobre možnosti za razvoj ekoturizma zaradi vseh naravnih danosti in zelenih območij. V zaključnem projektu obravnavamo razvoj ekoturizma in ponudbo ekoturističnih proizvodov na območju Triglavskega narodnega parka. Najprej smo definirali pojma ekoturizem in trajnostni turizem ter predstavili območje, na katerem smo se osredotočili na naravne in kulturne znamenitosti. Preučili smo ekoturistično ponudbo in organizacije, ki vplivajo na razvoj Triglavskega narodnega parka, in izpostavili njihovo delovanje, naloge in posebnosti. Podrobneje smo opisali primere dobrih praks na območju Triglavskega narodnega parka. Nazadnje smo se posvetili intervjuvanju odgovornih za razvoj turizma na območju in nekaterim ponudnikom ekoloških turističnih storitev ter ponudili usmeritve za nadaljnji razvoj ekoturizma na območju Triglavskega narodnega parka.

V prispevku so opisani cilji projekta VrH Julijcev.

V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika. Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Spoštljivo in odgovorno obiskovanje zimske narave; Pr' Psnak- ekološka kmetija; K' bo ankret prtisnov mraz.

Električna energija je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Visoko razvite tehnologije pridobivanja in distribucije električne energije zagotavljajo dobavo z visoko zanesljivostjo in razpoložljivostjo, zato se redkokdaj sprašujemo, kje, kdaj in kako električno energijo dejansko uporabljamo

V tej številki časopisa si lahko preberete: Forum zainteresirane javnosti; Dejavnosti na visokogorskih jezerih v letu 2019; Odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov; Velike zveri; Naravovarstveni nadzor v poletni sezoni 2019; Nova arheološka odkritja; Način branja prostora; Stavbna tipologija- zgornjesavski stavbni tip; Približajmo biosferna območja prebivalcem; Spremljanje in usmerjanje obiska; Skupnost šol Biosfernega območja Julijske alpe 2019/20; Nadzorniku iz ZDA k srcu prirasle JUlijske Alpe.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Ena od novosti prihodnjega leta bo, da nekatera območja na Pokljuki ne bodo več prosto dostopna. Bodo pa na začetku planote odprli info točko, kjer bodo na voljo vse informacije, kam in kako po Pokljuki. Razlog je predvsem varstvo koconoge kure oziroma divjega petelina, ki ga je Fran Saleški Finžgar imenoval ‘kralj ptic’ za Ivana Tavčarja pa je bil ‘gozdne perutnine vladar’. Več o petelinu, pa tudi o tem, kako je na Pokljuki z alpskim svizcem, nam je povedal Andrej Arih, vodja oddelka za naravo v javnem zavodu Triglavski narodni park.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Pot pod noge; Varno v gore; Visoka greda je zakon; Biodiverziteta v Trenti; Raznolika narava, raznolike hiše.

Kras, ta majhna pokrajina pred morjem, je dobesedno prepreden z zidovi. Kot nekakšen srebrn pajčolan so stkani okrog vasi, okrog pašnikov in travnikov in se kot nadzemeljske korenine zgodovine vzpenjajo v hribovje, med grmovje, skale in drevesa. Na tisoče kilometrov zazidanega kamenja, oblikovanega v zid, je Kraševec izkopal ali razbil in zložil v zid, ki je postal mejnik in branik njegove zemlje. Danes je to naša dediščina kulturne krajine, ki jo varujeta in obnavljata Boris Čok iz Lokve in Vojko Ražem iz Bazovice.

Štiri leta. Tri inštitucije. Več kot 200 znanstvenikov, biologov in prostovoljcev. En namen: slediti volčjim družinam v Sloveniji. Rezultati: presenetljivi. Tokrat prvič na televiziji posnetki biologov, ki nameščajo ovratnico za telemetrično spremljanje volka. Volku Slavcu je uspelo prečkati Alpe, prehoditi več kot 1000 kilometrov in ustvariti družino v Italiji. Če bi biologi vedeli, da bo pri Veroni srečal Julijo, bi ga poimenovali Romeo.