Digitalna knjižnica

V Bohinju so našli nova nahajališča v jugovzhodnih Alpah zelo redke podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera in pod Studorjem nad Staro Fužino. Ob iskanju te trave so pod Studorjem našli tudi vrsto Dictamnus albus, ki je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp. Fitocenološko so popisali njuna rastišča in ugotovili, da obe uspevata v sestojih asociacije Cytisantho-Ostryetum, ki ima v Bohinju svoja klasična nahajališča. Pojavljanje vrste Dictamnus albus v alpski dolini povezujejo z izrazito toplo lego strmih in kamnitih prisojnih pobočij Studorja, vrzelastimi nizkimi gozdnimi sestoji in tamkajšnjo kamnino (zgornjetriasni masivni apnenec in ploščasti apnenec z rožencem).

Smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov ponujajo usmeritve za umeščanje v prostor ter oblikovanje pomožnih objektov v Gorenjski regiji Triglavskega narodnega parka.

Reprezentativen izbor stošestdesetih najboljših alpinističnih možnosti klasičnega tipa, ki jih nudijo slovenske gore. "Slovenske stene" nas poleg večjega števila opisanih smeri in lepih, preglednih skic ter fotografij razveselijo še z nekaterimi novejšimi plezalskimi "poslasticami" - vzponi višje težavnostne stopnje, ki bodo navdušili tudi zahtevno mlajšo generacijo.

Planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije, je posebnost. V njem so opisane poti in dostopi, ki so jih prehodili partizani na zgodovinskem pohodu. Poleg pohodniških in planinskih informacij vsebuje tudi zgodovinska dejstva in resnične zgodbe, zato bomo kraje in vrhove doživeli drugače kot bi jih sicer. Spoznali bomo vso širino slovenskega partizanstva v drugi svetovni vojni, in to v povezavi z današnjim svetom.

Fitocenološko smo preučili združbe nekaterih izvirov na karbonatni podlagi v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami drugod v Alpah jih uvrščamo v novo asociacijo Saxifrago robustae-Palustrielletum commutati in v dve subasociaciji: -violetosum biflorae (v glavnem v subalpinskem pasu) in -saxifragetosum sedoidis (v glavnem v alpinskem pasu). Sestoji opisane združbe sodijo v Natura 2000 habitatni tip Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) in jih za zdaj človek neposredno v glavnem ne ogroža.

Fitocenološko smo raziskali rastišča vrste Carex bicolor na edinih do zdaj znanih nahajališčih v Julijskih Alpah, v zgornjem delu Dolini Triglavskih jezer. Popisali smo jo v različnih alpinskih združbah, ki večinoma sodijo v razred Scheuchzerio-Caricetea fuscae in v red Caricetalia davallianae. Kot novo smo opisali asociacijo Caricetum bicolori-frigidae, ki jo uvrščamo v zvezo Caricion atrofusco-saxatilis in je za zdaj edina združba iz te zveze v Sloveniji.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Življenje v narodnem parku je vrednota; Belarjevo priznanje 2021; Večna sprememba, ujeta v fotografski objektiv; Preseljeni risi so se ustalili na Gorenjskem; Obnova kulturnih spomenikov; Muzej Oplenova domačija; Sodelovanje, trajnost, skupnost; Akcija Očistimo naše gore obnavlja plainske poti; Vse večji obisk gora in planinskih koč; Naravovarstveni nadzor v letu 2021; Protiprašna zaščita ceste v dolino Vrata; Naravni park Julijsko predgorje praznuje 25 let.

Triglavski narodni park letos praznuje 40 let, kar predstavlja obletnico razglasitve prvega zakona o edinem narodnem parku v Sloveniji, ki je med drugim naše prvo biosferno območje in največje zaščiteno območje. Za obiskovalce je vedno znova zanimiv zaradi prepleta izjemnega naravnega okolja, bogate kulturne dediščine in pestre kulturne krajine. Predvsem pa ima tudi glede na podnebne spremembe velik pomen pri ohranjanju ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka. V oddaji Dnevnikov izbor bo avtorica Marjeta Klemenc med drugim iskala odgovore, koliko nam narodni park pomeni, kako ljudje živijo z njim, kakšne omejitve prinaša, kaj omogoča ter kakšna je njegova prihodnost.

Potopisni roman TRANSVERZALA je svojevrstno nadaljevanje večkrat nagrajene uspešnice APALAŠKA POT. Jakob J. Kenda tokrat s svojim slikovitim, sočnim jezikom in začimbo humornih vložkov prikazuje pot, ki se vije prek njegove lastne dežele. Pripoved tako nudi vpogled v preteklost, a predvsem sodobnost avtorjeve domovine, in to s prepletenim vencem utrinkov in tem, ki jih ves čas povezujejo tudi bolj intimne niti ljubezni v njenih najrazličnejših oblikah.

Tudi v tem delu leta, ko postaja hladneje in hitreje temno, ne smemo pozabiti na odhod v naravo. Naj bo to pohod, sprehod ali le igra na svežem zraku. V oddaji Hudo bomo iskali načine, kako si lahko popestrimo svoje jesenske zunanje aktivnosti. Predstavili bomo tudi številna znanja, ki jih v naravi pridobijo mladi, slišali pa boste tudi recept iz šestih sestavin za odlične sprehod.