Digitalna knjižnica

Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!

Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za »modernizacijo« Triglava.

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

V Tolminu je danes Triglavski narodni park uradno predal ključe petih električnih vozil petim lokalnim skupnostim z območja parka. V jubilejnem letu, sto letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, je tudi to eden od razvojnih ukrepov, namenjen domačinom in obiskovalcem parka. Triglavski narodni park je denar pridobil iz podnebnega sklada za trajnostno mobilnost.

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira.

Dokumentarno izobraževalni film Kočevski pragozd nam od blizu odkriva utrip pragozdnega ekosistema v bukovo - jelovih pragozdnih rezervatih na Kočevskem. Vitalna drevesa, pragozdni orjaki, nežne mladice in trohneča debla na globokih pragozdnih tleh, glive, voda in svetloba ustvarjajo življenjski prostor za številne žuželke, ptice, divjad, medveda. Rodovitnost pragozda je osupljiv preplet številnih procesov, v katerih sodelujejo vsa njegova bitja. Gozd, še posebej pragozd, pa najboljše odevalo planeta.

Pesem »Oj Triglav moj dom«, danes tudi himno slovenskih planincev, je uglasbil Jakob Aljaž, avtor njenega besedila pa je Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo pesmi je bilo prvič objavljeno pred 130 leti (1894) v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Njen avtor se je tedaj podpisal s psevdonimom Slavin. Drugič je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Ker mu je bila všeč, jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj, Triglav, moj dom prvič javno zapeta. Z njo so tudi pospremili slovesno odprtje triglavske koče na Kredarici. *Posnetek V odlomku smo slišali sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt ob spremljavi Simfonikov RTV Slovenija.

Konec decembra je bil zaključen zahtevni petletni projekt VrH Julijcev pod vodstvom Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novost Zaključen projekt VrH Julijcev.

Triglavski narodni park je v podkrnskih planinah predstavil dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, pri vsem tem pa gre za poudarek na sožitju med ljudmi, trajnostno naravnanim gospodarjenjem in okoljem.