Vegetacijska analiza bukovega gozda na zgornji gozdni meji v Julijskih Alpah (severozahodna Slovenija in severovzhodna Italija) in severnem delu Dinarskega gorstva
S hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) smo 603 fitocenoloških popisov bukovih gozdov na zdajšnji gozdni meji, večinoma iz Julijskih Alp in Trnovskega gozda (vključili smo tudi popise iz Karavank in Kamniških Alp), razdelili v 32 skupin.
Na podlagi njihove analize in primerjave z do zdaj opisanimi podobnimi (alti) montansko-subalpinskimi bukovimi združbami smo večino popisov uvrstili v asociacijo Polysticho lonchitis-Fagetum in v naslednje njene nove subasociacije: ericetosum carnea, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum
luzuloidis, calamagrostietosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum in več novih variant. Nadmorska višina preučenih sestojev je najbolj pogosto med 1400 m in 1550 m (zgornja meja je 1660 m), uspevajo v vseh legah, pogosto na strmih in zelo strmih pobočjih, predvsm na apnencu in dolomitnem apnencu, talni tip je večinoma rendzina.
So vrstno bogati (povprečno 61 vrst na popis, skupno več kot 500 praprotnic in semenk) in imajo veliko skupnih vrst s sestoji asociacij Rhododendro hirsuti- Fagetum in Rhodothamno-Laricetum.
Vir
Digitalna knjižnica Slovenije, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija
Avtorji
Igor Dakskobler, Andrej Rozman, Andreja Šalamon
Ključne besede
Fitocenologija, sinsistematika, hierarhična klasifikacija, UPGMA, bukove zružbe, zgornja gozdna meja, Julijske Alpe, Trnovski gozd, Triglavski narodni park, Natura 2000, Slovenija, Italija
Območja
Triglavski narodni park, Alpe