Digitalna knjižnica

Cilj diplomskega dela je predstaviti soteskanje kot eno izmed športnih in turističnih dejavnosti, ugotoviti, kako je organizirano v Sloveniji, in to primerjati s stanjem v dveh sosednjih državah. Pozornost je posvečena organiziranosti komercialnega in rekreativnega soteskanja, nadzoru nad izvajalci storitev, vodniškim usposabljanjem in aktualnim vprašanjem o vplivih soteskanja na okolje. Virov, ki bi se nanašali na to tematiko, praktično ni. Nekaj knjižnih vodnikov je na voljo v tujih jezikih, a se v največji meri nanašajo na točno določene soteske. Tako sem si v nalogi pomagal predvsem z zapisi organizacij na spletnih straneh, s podatki, ki sem jih prejel od znancev preko elektronske pošte, in z lastnimi izkušnjami. Po pregledu organiziranosti soteskanja v Sloveniji in po primerjavi s sosednjima državama lahko ugotovim, da je glavni problem v tem, da v nobeni izmed držav ne obstaja en sistem oz. krovna organizacija, ki bi določala smernice za razvoj tega športa, tako na rekreativni kot tudi komercialni bazi. Tako ima vsaka država oz. dejansko vsaka pokrajina v določeni državi svoje posebnosti. Za večjo varnost udeležencev in ne nazadnje za pravilen pristop glede naravovarstvenih zahtev in posebnosti bi bila potrebna centralna organizacija, ki bi določala standarde, po katerih bi potekalo usposabljanje in izvajanje dejavnosti.

Soljenje cest vpliva na kemijske lastnosti tal in posledično na fiziološke parametre in rast rastlin v obcestnem prostoru. Vpliv soljenja smo preučevali na območju Pokljuke (Triglavski narodni park), kjer smo izbrali vzorčna mesta, ki so ob intenzivno soljenem cestnem odseku in referenčno mesto brez tega vpliva. Meritve rasti rastlin in fizioloških parametrov smo opravili na smreki (Picea abies). V letih 2009 in 2010 smo izmerili naslednje parametre: fotokemično učinkovitost FS II, vodni potencial, transpiracijo, vsebnost klorofila a in b ter kationov (Na+, K+, Ca2+ in Mg2+) v iglicah. Na teh vzorčnih mestih smo odvzeli vzorce tal in snega. Analizirali smo kemijske parametre in sicer, električno prevodnost, vsebnost bazičnih kationov, oziroma kationsko izmenjalno kapaciteto (Ca2+, Mg2+, K+, Na+). Analize so pokazale bistveno večje vsebnosti Na+ v snegu ter v tleh v spomladanskem obdobju. Statistično značilne razlike med soljenimi in nesoljenimi rastišči so se pokazale v ksilemskem vodnem potencialu, kot tudi v biomasi poganjkov. Za vzorčno mesto V1s, kjer so tla plitvejša, smo pri večjem številu fizioloških parametrov izračunali statistično značilne razlike z referenčnim rastiščem (V6ns), saj so razmere tam za rast smreke manj ugodne, vpliv soljenja pa se zaradi manjše kapacitete tal za vodo prej odrazi. V letu 2013, po zimi, ko je bilo porabljeno največ soli, je bila prirast rastlin statistično značilno manjša na obeh soljenih lokacijah, v primerjavi z nesoljeno.

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.

Sava je najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in za Tiso drugi največji pritok po velikosti porečja. Marsikdaj se navaja kot severna meja Balkanskega polotoka. Povirje Save v celoti leži v Sloveniji, njeno porečje je več kot polovica slovenskega ozemlja. Ima dva povirna kraka, vendar kot njen glavni krak navadno štejemo Savo Dolinko. Kakšna je zgodba o savskih brodarjih? Kakšen običaj je kavsanje? Vse o HE na Savi. Nad sotočjem kraljuje tudi mogočni grad Rajhenburg. Reka Sava zapusti Slovenijo za Brežicami, ki so skozi čas postale pomembno mesto ob sotočju s Krko.

Zaključno poročilo raziskovalnega projekta z naslovom Triglavski narodni park: Dediščine, akterji - strategije, vprašanja in rešitve.

Pogovor z Jožetom Rovanom o turnem kolesarstvu.

Pogovor z Mojco Stubelj Ars.

V zloženki najdete informacije o pohodniški poti Soška pot in urejenih informacijskih točkah na poti.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji so zapisani številni ljudski miti in legende, ki odkrivajo dušo človekovega odnosa do gorskega sveta in naravnih pojavov v njem. V legendah pa se skrivajo sporočila tudi za današnje generacije.

V zadnjih desetletjih izraziti vremenski ekstremi vse jasneje nakazujejo podnebne spremembe, z njimi pa pričakujemo tudi bistveno drugačne hidrološke razmere. Vplivi teh sprememb so v Sloveniji glede na geografsko lego različni; za severozahod Slovenije, kjer leži Triglavski narodni park (TNP), tako velja, da se temperatura zraka dviga, višina padavin in snežne odeje pa se v povprečju zmanjšuje. Pogostejši so oziroma še bodo nenadni in ekstremni vremenski pojavi. Zaznanim podnebnim spremembam bodo morali v svojih načrtih upravljanja slediti tudi upravljavci zaščitenih območij ter načrtovalci njihovega razvoja. V drugem delu prispevka je predstavljen vpliv predvidenih podnebnih sprememb na razvojni potencial vodnih športnorekreacijskih dejavnosti v TNP. Bistveni del prispevka je prikaz klimatoloških in hidroloških spremenljivk v TNP, ki so pomembne za razvoj obravnavanih vodnih športov, ter njihovih sprememb do leta 2030, določenih s pomočjo trendov njihovih merjenih vrednosti. V zaključkih so podani predlogi za strateško športno-turistično usmeritev TNP glede na pričakovane podnebne spremembe.

Triglavski narodni park (TNP) s svojimi začetki iz leta 1924, je obenem najstarejši in do danes edini narodni park v Sloveniji (840 km2 ali ~ 4% nacionalnega ozemlja). Odlikuje ga izredno vodno bogastvo, ki je posledica visokih letnih padavin, velikega deleža snežnih padavin ter geološke podlage, ki zmanjšuje površinski odtok in zadržuje velike količine podzemne vode. V parku je veliko vodnih teles (vodotoki, jezera, slapovi, izviri), ki so ne le pomemben lokalni vir pitne vode, temveč se tudi uporabljajo v najrazličnejše gospodarske in druge namene (turizem, energija, šport in rekreacija). V prispevku je sistematično predstavljena razširjenost izbranih značilnih vrst športne in rekreativne dejavnosti v TNP, ki so vezane na različne pojavne oblike voda (rafting, rečni bob, kajakaštvo, kanu, SUP, soteskanje, kopanje, plavanje, ribolov, smučanje, deskanje, tek na smučeh, turno smučanje in ledno plezanje). V drugem delu prispevka je ocenjen vpliv podnebnih sprememb na vodne športne aktivnosti v TNP.

V okviru raziskovalnega projekta Triglavski narodni park (Tnp). Dediščine, akterji – strategije, vprašanja in rešitve je avtor opravil raziskavo o tem, kako se dediščina parka kaže, ustvarja in predstavlja različnim deležnikom TNP oziroma kako jo ti sprejemajo v specifični govorici muzejev in muzejskih zbirk, ki delujejo v TNP in na njegovem obrobju. V članku podrobneje analizira nekatere najznačilnejše in/ali najzanimivejše interpretacije dediščine v publikacijah, na spletnih straneh in v nekaterih muzejih in muzejskih zbirkah v parku.