Digitalna knjižnica

“Pustolovščina se lahko začne takoj, ko zaklenete vrata vašega doma.” Tako urednik, publicist in založnik Samo Rugelj vabi na pešpot v svoji najnovejši knjigi. A ne kar neko pešpot, ampak na enodnevno pustolovščino ( s svojo mladostniško prijateljico) iz Ljubljane na “najbolj razvpito, čaščeno in obiskano goro v Sloveniji, na simbol, koncentrat narodovih hrepenenj in sanj ter ekstrakt slovenske samozavesti … Triglav“. Seveda so hodili in pisali že mnogi drugi. A Rugelj, pohodnik in hribolazec že od malega, je ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav napisal povsem samosvojo mešanico doživljanj in razmišljanj o hoji (“Hoja spremeni človeka in ga naredi boljšega“), družinskih spominov (“Mama mi je namreč že davno povedala, da je, noseča z menoj, zlezla na Triglav“) odnosov z bližnjimi in lastnih refleksij. Predvsem pa so Triglavske poti, kot so zapisali v založbi UMco, pri kateri je knjiga tudi izšla, svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki nas popelje v osrčje slovenskih gora in življenje z njimi. Več o vsebini unikatnega potopisa pa z avtorjem Samom Rugljem v tokratni oddaji

Slovenci se radi pohvalimo s pokrajinsko pestrostjo svoje države, še posebej pa poudarjamo strateško lego med Sredozemljem, Alpami, Srednjo Evropo in Vzhodom. Temu primerna je naša zgodovinska dediščina, saj so vse od pradavnine takšne in drugačne skupine potovale tu čez ter za seboj puščale razne sledi – od kulturnih, materialnih, jezikovnih do genetskih. Te sestavljajo našo skupno kulturno dediščino. Na podoben način obravnavamo tudi zapuščino prve polovice 20. stoletja.

Še nedolgo nazaj smo se lastniki klasičnih telefonov pred planinsko turo najprej usedli za računalnik, preverili vremensko napoved, nato je sledilo brskanje po pohodniških ali plezalnih vodnikih, in če je bilo območje neznano, je sledilo še iskanje po zemljevidu.

Pogovor z Romanom Korchiginom: V maju 2018 je Triglavski narodni park podpisal sporazum o sodelovanju z ruskim Naravnim rezervatom Kronotsky s Kamčatke v Rusiji. Roman Korchigin je namestnik direktorja tega naravnega rezervata. V Sloveniji se je mudil ob podpisu sporazuma o sodelovanju med TNP in rezervatom Kronotsky. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za krajši pogovor.

V Slovenskem planinskem muzeju je 8. in 9. junija potekal strokovni posvet, s katerim so obeležili 240-letnico prvega dokumentiranega vzpona na najvišji slovenski vrh. Visoka obletnica ni estetsko "okrogla", vendar to niti ni pomembno, saj so se udeleženci in organizatorji strinjali, da je bil čas za ponovno srečanje, kajti od prejšnjega podobno zastavljenega dogodka ob 200-letnici je preteklo že štirideset let.

240 let mineva od prvega pristopa na Triglav, ki je naš nacionalni mit in simbol. Gora vseh gora. Reklo pravi, da nisi pravi Slovenec, če ne prilezeš gor. Eni se temu upirajo tako, da se Očaku iz principa izogibajo v velikem loku, drugi pač ne, saj v špicah gor sopiha tudi po tisoč pravih Slovencev na dan. Naravnost nemitično je, da je mit tako oblegan, čeprav naj bi bili simboli nedotakljivi. Zakaj rinete na Triglav? Kako ga doživljate? Ali bi morali omejiti/zaračunavati dostop? Je bolj pravoslovensko, da simbol naskočiš ali da ga pustiš pri miru?

485 fitocenoloških popisov macesnovih gozdov iz Jugovzhodnih Alp smo s hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) razdelili v 25 skupin. Na podlagi njihove analize smo opisali naslednje nove subasociacije: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridestosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae in sorbetosum ariae. Izbrana metoda je zadovoljivo zaznala razlike med macesnovimi stadiji na potencialnih rastiščih subalpinskih smrekovih in bukovih združb ter macesnovimi gozdovi na zgornji gozdni meji, prav tako razlike med začetnimi (inicialnimi) stopnjami macesnovja na zgornji meji uspevanja gozda in bolj stabilnimi razvojnimi stopnjami na bolj razvitih tleh na pomolih in policah nad zgornjo mejo uspevanja bukve. Macesnovi gozdovi so najbolj pogosti v višinskem pasu med (1500) 1600 m in 1800 (1900) m, na osojnih legah in na strminah nad 30°. So eden izmed najbolj ohranjenih gozdnih tipov v Jugovzhodnih Alpah, na manjših površinah (Macesnje nad dolino Belega potoka v Julijskih Alpah) celo pragozdovi in imajo izjemno biotopsko vlogo.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglav, vsakokrat doživetje; Biosferno območje Julijske Alpe; Kultura brez meja: naravni park Julijsko predgorje; Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni.

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.

Bosanski planinski konj je avtohtona pasma na Balkanu in predstavlja najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu. Ta konj je imel v preteklosti izjemno pomembno vlogo na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v drugih državah. Danes je ta pasma konj kritično ogrožena, saj je trenutno za nadaljnjo vzrejo na voljo le nekaj več kot sto plemenskih živali. Za ohranitev pasme si prizadeva 45 rejcev v okviru Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj. V filmu želimo osvetliti pomen pasme in prizadevanja za njeno ohranitev.

V slovenskem gorskem svetu se nahaja 181 planinskih koč, bivakov in zavetišč. Med temi jih je 52 postavljenih na območju Julijskih Alp. Obratovanje planinskih koč, obisk planincev ter oskrbne vožnje predstavljajo za gorsko okolje obremenitve zaradi onesnaževanja (ravnanje z odpadnimi vodami, energetska oskrba, odpadki) in motenj (hrup, nemir). Največ planinskih koč in poti se nahaja v območju Triglavskega narodnega parka, s tem da je to edini narodni park v Sloveniji. Pričujoča naloga poskuša s kvantitativnimi metodami proučiti vzročno-posledično zvezo med številom obiskovalcev in številom oskrbnih voženj v gorah ter predlagati rešitve za boljše upravljanje z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. V nalogi smo na primeru 14 izbranih planinskih koč v Triglavskem narodnem parku raziskali povezavo med številom obiskovalcev in pogostostjo oskrbe. Statistično potrjeno je bilo, da se število oskrbnih voženj pri vseh tipih oskrbe (helikopter, avto, tovorna žičnica) linearno zvišuje s številom obiskovalcev. Prav tako se s številom obiskovalcev linearno veča tudi količina pripeljanega tovora. Frekvenca oskrbe in posledični pritiski na okolje so največji pri kočah okoli Triglava. Na podlagi rezultatov predlagamo ukrepe, ki bi lahko zmanjšali število oskrbnih voženj.