Digitalna knjižnica

Po standardni srednjeevropski metodi smo fitocenološko raziskali obrežne gozdove ob rekah Savi Bohinjki, Radovni, Učji in potoku Slatenik v severozahodni Sloveniji in jih primerjali s podobnimi logi v povodju Soče ter v sosednjih državah Hrvaški, Avstriji in Italiji. Na podlagi te primerjave smo jih uvrstili v naslednje sintaksone: Salicetum eleagno-purpureae, Salicetum albae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni (tudi v novo subasociacijo -caricetosum eletae) in Lamio orvalae-Alnetum incanae (tudi v novi subasociaciji -fraxinetosum excelsioris in -rhamnetosum fallacis). Opisali smo sukcesivno nadomeščanje (conacijo) združb ob Savi Bohinjki od inicialnih prodišč proti bukovim združbam na višje ležečih rečnih terasah. S fitoindikacijko metodo smo ocenjevali produkcijsko sposobnost gospodarsko najvrednejše oblike preučenih logov, sestojev subasociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris.

V prvem delu spoznamo nesreče in reševanje v svetu gora skozi čas: od samih začetkov, še preden se je začelo organizirano reševanje pred stotimi leti, do današnjih dni. Spoznamo opremo prvih reševalcev in njen razvoj vse do današnje, moderne opreme. Seznanimo se tudi z vsemi koraki, ki so privedli do današnjega načina usposabljanja in izobraževanja reševalcev, z vlogo zdravnikov, helikopterja in radijskih zvez pri reševanju, z reševanjem v snežnih plazovih ter z obdelavo podatkov reševanj in obveščanjem javnosti. V nadaljevanju izvemo, kakšna je organiziranost gorskega reševanja v Sloveniji, predstavljena je tudi vloga Ustanove Sklad Okrešelj, ki pomaga otrokom ponesrečenih reševalcev. Spoznamo povezave gorskih reševalcev s tujino, navedene pa so tudi vse pomembnejše knjige, ki smo jih napisali reševalci v teh sto letih, ob koncu prvega dela pa so zapisani še izzivi reševanja v prihodnosti. V drugem delu knjige spregovorijo reševalci. V mnogih zgodbah opisujejo veselje ob najdenem ali rešenem ponesrečencu, žalost in nemoč ob tragičnih reševanjih, resnost v stenskih reševanjih, napore ob težavnih nošnjah nosil, stiske v temnih viharnih nočeh in strah pri plezanju v terenu, ki ga ogrožajo plazovi. To so posamezniki, ki jim ni mar za druge ljudi, ki si pri sebi venomer ponavljajo, da želja pomagati ljudem v stiski ne sme nikoli zamreti!

V tej številki časopisa si lahko preberete: Javna razgrnitev načrta upravljanja za TNP; Kozlički v Triglavskem narodnem parku; Kulturna krajina in stavbni členi; Mirko Kurinčič.

Če nas je lani februarja na okrogli mizi bolj zanimalo, kakšno planinsko knjigo potrebuje slovenski bralec, je bil v tokratni, ki smo jo organizirali letošnjega novembra, fokus na strani založnika. Odgovor na vprašanje, kdo izdaja planinske knjige, niti ni tako težak, saj teh založb ni prav veliko. Bolj nas je zanimalo, kakšne zvrsti in žanre izdajajo založbe, kakšni so kriteriji za odločitev o (ne)izdaji, kaj pomeni knjigarna za založbo, kako naj se glede založnika odloči samozaložnik, kakšne knjige lahko pričakujemo v prihodnosti ...

Popotniku, ki se za Bledom bliža ozki tesni Save Bohinjke, se na prvi pogled morda zazdi, da bo med Babjim zobom na jelovški in Galetovcem na pokljuški strani zmanjkalo sveta ali vsaj da naprej od tod ni nič zanimivega, temveč "samo" gozd in skale. A popotnik vztraja na udobni cesti. Vodi ga v ozko tesen, kjer na nasprotnem bregu opazi celo železniško progo. Torej "za devetimi gorami" vendarle nekaj je! In je res – Bohinj!

V okviru Slovenije predstavljajo Julijske Alpe izredno pomembno turistično območje. Za to območje je značilna dokaj visoka stopnja pokrajinske občutljivosti in zmerna, a naraščajoča pokrajinska obremenjenost. Zaradi povečanega turističnega in prometnega pomena ter postopnega prepoznavanja njihove ekološke in naravovarstvene vloge, so Julijske Alpe izredno občutljiva pokrajina. Občina Bohinj, ki v veliki meri leži znotraj Triglavskega narodnega parka, predstavlja občutljiv ekosistem, obenem pa tudi izjemno naravno in kulturno vrednoto. Razvoj turizma na območju Triglavskega narodnega parka mora zato nujno izhajati iz načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja.

Gore imam rad. Iz tega preprostega dejstva je razbrati ves smisel mojega gorništva, alpinizma, andizma ... in seveda v prvi vrsti ljubezni do narave, predvsem gorske. Miha Potočnik je na vprašanje, zakaj hodi v gore, odgovoril: "Nič ne razmišljam, zakaj; raje kar grem." To pisanje je poklon večno lepim goram. Privlačijo me s skrivnostno silo, ki se ji preprosto ne morem upreti. To silo imenujem KLIC GORA. Osrečuje me slast, ki jo občutim na vrhu gora, potem ko sem moral dati vse od sebe ali pa še več. Ko se povsem zbližam z goro najdem tisto, kar sem iskal: svet večne lepote.

Ozaveščevalna akcija Triglavskega narodnega parka: pirotehnika- ne!

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Ekološka vas je tip naselja, kjer se spodbuja trajnostni razvoj vseh področij in njenih sestavnih elementov ter načina življenja v njej. Pojem tipične ekološke vasi ne obstaja, saj ima vsako naselje specifične možnosti in potenciale izkoriščanja naravnih virov ter ohranjanju določene kulturne krajine. Razvoj in ravnanje pa sta odvisna predvsem od interesov prebivalcev za trajnostni način življenja. V tem smislu smo želeli raziskati in predstaviti možnosti in prednosti razvoja neke vasi v smislu trajnostne rabe virov. Grede na upravljavske cilje in namen Triglavskega narodnega parka je to območje za raziskovanje teh možnosti še posebej zanimivo. Najprimernejša za naše raziskovanje je bila vas Spodnje Gorjuše z omejenim številom prebivalcev in s primernim območjem nahajanja. Glavna tema diplomske naloge je bila preučiti tipično vas v parku in raziskati, kakšne specifične trajnostne spremembe se da doseči v njej. Najprej smo analizirali obstoječo porabo virov v vasi nato predstavili alternativne možnosti za bolj trajnostno delovanje, nazadnje pa primerjali obstoječe stanje vasi z elementi trajnostne sanacije. Na koncu je sledila še natančnejša analiza možnih izvedb za vas Spodnje Gorjuše.

Gozdovi pokrivajo 60 odstotkov Slovenija in predstavljajo naše največje naravno bogastvo. Upravljati občutljivi ekosistem pa ni preprosto. Nekatere stvari so samoumevne do bolečine. Stvari, na katerih neposredno temelji obstoj človeka na planetu so zaradi samoumevnosti potisnjene v kot človekovega zanimanja. Pričujoči dokumentarni film ima željo povedati zgodbo o gozdu, temu prvaku samoumevnosti ter njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. Problem z gozdom je na načelni ravni za Slovence dokaj preprost. Gozda imamo veliko in takšnega, da se zanj ne zanimamo preveč. Smo tretja država po gozdni površini v Evropi, ena izmed najbolj gozdnatih na planetu. Da nekaj, kar je samoumevno, ni vredno obravnave, je znano že od časov Rimljanov. Tako je gozd deležen ali prenapete pozornosti ob naravnih nesrečah, besnih spopadov ob njegovem lastninjenju ali suhoparnim predstavitvam stroke. Avtorji dokumentarca ga želijo predstaviti kot živo, zapleteno, prečudovito in predvsem nenehno spreminjajočo se tvarino. Gozd je zmagovalec v nečem kar modno imenujemo obnovljivi naravni viri.

Ob 30-letnici smrti Janka Ravnika (1891–1982).